Preko sedemdeset kiparskih ustvarjalcev, med katerimi gre vsaj za tretjino novih imen, na drugi strani pa se srečujemo z avtorji, ki po letih ustvarjalnih napetosti in delovanja v drugo širino, danes krepko stopajo v prvi plan ali vsaj vštric z najmlajšo umetnostjo. Nadaljna splošna ugotovitev, ki je predstavljala poprej že vodilo članom sekretariata pri zasnovi letošnje prireditve, je vsekakor izredno širok kontekst, v katerem se gibljejo posamezna, sodobna umetniška dela; se pravi ob izraziti racionalistični, abstraktni in analitični skulpturi (ki je kljub vabilom številnim umetnikom na letošnjem bienalu manj navzoča) nahajamo dela, ki takorekoč niso določljiva, ki jim je realni svet kot vzor tuj, ki pa so polna (tudi arhetipske) simbolike, metaforike in alegorike, kar vse razkrivajo v svoji "telesnosti", oblikovani na izgled kot v začasni, toda občutljivi plastični obliki, ki pa lahko združuje vrsto nekiparskih (tudi slikarskih) materialov, posegov na delih. 

Aleksander Bassin