1987
- skupinska razstava (ustvarjalci, rojeni po letu 1950)
29.12.1987 - 29.1.1988
V projekt razstave pomurskih likovnih ustvarjalcev smo vključili večinoma umetnike, rojene po letu 1950. Seveda s tem ne moremo računati na ubranost predstavljenih del, kajti gre predvsem za retrospektivno prezentacijo njihovih kretivnih dosežkov in hotenj. Sodelujoče avtorje povezuje, bodisi po rojstvu bodisi po bivanju, dani geografski prostor, kajpak pa ob tem moramo upoštevati njihovo raznotero umetniško provinienco, kjer ne smemo iskati formalne in vsebinske enoznačnosti. Govorimo lahko o likovnih prizadevanjih, primerljivih s sočasno produkcijo - tu pa se že zabrisujejo meje med mlado in staro generacijo in med tem in onim prostorom.
Janez Balažic
Janez Balažic
- skupinska razstava
30.10. - 23.11.1987
Iz analiz likovnih uzrazov Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča lahko razberemo, da koreninijo predvsem v značilnostih severnoevropskega ekspresivnega slikarstva.
Slikarski izraz naštetih ustvarjalcev združujr izrazito osebno tesnobno razpoloženje, dramatično občutje domače krajine, depresiven, zamolkel kolorit, avtentična, eruptivna, nemirna, dolga ali kratkka slikarska poteza... skratka, poudarjena emocionalna intenziteta. Pri tem je potrebno povedati, da pa je Mesaričev likovni izraz koncepiran na ekspresionističnih elementih s poudarjenim racionalnim onstruktivnim pristopom.
Franc Obal
Slikarski izraz naštetih ustvarjalcev združujr izrazito osebno tesnobno razpoloženje, dramatično občutje domače krajine, depresiven, zamolkel kolorit, avtentična, eruptivna, nemirna, dolga ali kratkka slikarska poteza... skratka, poudarjena emocionalna intenziteta. Pri tem je potrebno povedati, da pa je Mesaričev likovni izraz koncepiran na ekspresionističnih elementih s poudarjenim racionalnim onstruktivnim pristopom.
Franc Obal
- skupinska razstava
18.6. - 18.8.1987
Zbrani avtorji na osmem bienalu razen tega da opozarjajo na specifične izraze v Jugoslaviji in na možnost, da po načelu analognosti sklepamo o istozvočnosti poetik v naši umetnosti in umetnosti na splošno, omogočajo tudi takole sklepanje: ne glede na an alitično raziskovanje različnih materialov, na količino, ki je zbrana, osvobojena alegorij in simbolike, ne glede na določene elemente, s pomočjo katerih določamo estetsko in časovno avtentičnost, moramo ugotoviti, da je umetnost nekoliko zastala, da se je pomirila, ali se celo uklonila pod težo nerešenih vprašanj, da se je uklonila tudi zaradi reševanja mnogih lastnih vprašanj. Izraz kriza ni primeren in - rekel bi - celo pejorativen, če pa rečemo, da je ekspersija izgubila prodorno moč, se prepričan, da izraz ustreza resničnemu stanju.
Đorđe Jović
Đorđe Jović
















