Tradicija skoraj dveh desetletij, s katero se srečujemo ob novem, (že) devetem jugoslovanskem bienalu male plastike v Murski Soboti, razkriva v tem svojem časovnem (formalnem) okviru (še) vedno živo in aktivno navzočnost skulpturalnega fenomena, ki je tako  v svetu kot pri nas, zlasti še na specializiranih mednarodnih prireditvah od Padove, Budimpešte, dalje zahodnonemškega Fellbacha, madžarske Pecsi kot pomembnih nacionalnih razstavah s tujimi gosti, pa do naših Murske Sobote, Zagreba, Pančeva (ne glede na velikost eksponatov), svojevrsten barometer razvoja sodobne likovne umetnosti. Primerjalna analiza med deli jugoslovanskih avtorjev, za katera so utemeljitve in svoje poglede zapisali njihovi selektorji, in deli belgijskih ter sovjetskih (moskovskih) kiparjev opozarja poleg splošnih ugotovitev še na posebne razvojne značilnosti, ki seveda še daleč niso zanemarljive, temveč odražajo prav v osemdesetih letih svojstvo novega umetnostnega duha v izbranem, določenem kulturnem prostoru. 

                                                                                                        Aleksander Bassin