1994
- samostojna razstava slik, objektov, grafik in risb
8.12.1994 - 8.1.1995
Mesaričev likovni izraz je koncipiran na ekspresionističnih elementih s poudarjenim racionalnim in konstruktivnim pristopom, v katerem ohranja avtor spontanost in inteligentnost ter ju zna izraziti. Le-to zaznamo skozi Mesaričeve premišljene prehode klasičnih zvrsti likovne umetnosti druge v drugo, tako risbe v slikarstvo, ki vključuje v sebi objekte, ki sestavljajo skulpture in oblikujejo nove duhovne in čutne prostore.
Franc Obal
- pregledna razstava slik 1984 - 1994
7.7. - 31.7.1994
Za Červekov slikarski izraz lahko rečemo, da ga vseskozi zaznamuje racionalno zastavljeni in konstruktivno izvedeni slikarski postopek gradnje slikovne površine. Takšnega ga prepoznavamo že v njegovih zgodnjih risbah, ki odražajo deljenje, grupiranje in nastajanje posameznih kompozicijskih celot. Tudi prehod v »slikarsko telo« kot avtohtonega vsebinskega nosilca, je pogojen s Červekovo nadzorovano potezo s čopičem in njegovo premišljeno konstrukcijsko povezavo v notranjo in zunanjo opno slikovne površine.
Morda najbolj konsekventen pa je Červekov likovni izraz v formiranju svetlobnih jeder, žarišč, pramenov meglic, svetlobnih žarkov, kozmičnih teles… v avtorjevih »črnih slikah«, ki odražajo njegov zavestno v vodeni urejevalni in združevalni način gradnje, nosilne oblikovne fakture, sestavljene s skorajda mehanično- matematično natančnostjo in s serijo nizov strukturnih likovnih elementov.
Morda najbolj konsekventen pa je Červekov likovni izraz v formiranju svetlobnih jeder, žarišč, pramenov meglic, svetlobnih žarkov, kozmičnih teles… v avtorjevih »črnih slikah«, ki odražajo njegov zavestno v vodeni urejevalni in združevalni način gradnje, nosilne oblikovne fakture, sestavljene s skorajda mehanično- matematično natančnostjo in s serijo nizov strukturnih likovnih elementov.
Franc Obal
- samostojna razstava
27.5. - 26.6.1994
Ustaviti pa se moramo ob še enem bistvenem elementu Vrežčeve slike, ob črti, ki jo slikar zariše na to površino. Ta črta je fragmentirana zaradi strukture slike, a je hkrati skrajno realna in materialna. Na prvi pogled se lahko zdi, da gre zgolj za kompenzacijski element, vendar ni tako; in prav tako ne gre za demonstracijo risarjeve "kaligrafske" spretnosti. Mislim, da moramo na to črto gledati preprosto kot na sled roke, njenega gibanja in drhtenja. Je dokaz, da je bila umetnikova prezenca, celo njegova eksistenca, v nekem trenutku tako rekoč identična s to črto. V tem pogledu "nadomešča" umetnika in njegovo dejansko prezenco, vendar tako, da to prezenco spreminja v pisavo.
Igor Zabel
Igor Zabel
- skupinska razstava
15.4. - 15.5.1994
Selektorji, umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki so v utemeljitvah svojega izbora, zapisanega v katalogu razstave izpostavili izrazite osebne likovne izraze, ki jih ne moremo povezovati niti vodoravno niti horizontalno, saj so odraz subjektivnih pristopov in razmišljanj avtorjev znotraj sodobnih tokov figurativnega, brezpredmetnega in morda še kakšnega umetniškega snovanja ob izteku 20. stoletja in nam kot taka zrcalijo večplastno slojevitost njihovih izraznih možnosti.
Franc Obal


















