1998
- samostojna razstava
23.12.1998 - 17.1.1999
Lojze Logar se v svojem tridesetletnem ustvarjalnem delu vseskozi giblje v svetu predmetnosti, človeškega lika, živalskega telesa in geometrijskih likov, znotraj katerega s kombinacijo racionalnega geometričnega, konstruktivnega in hladnega ter organskega mehkega in toplega, z analitičnim načinom odstira njegovo večplastnost pomena in predstavljanja različnih nivojev novih vsebin, ki omogočajo raznovrstnost našega branja.
Franc Obal
- skupinska razstava
20.11. - 13.12.1998
Ob gledanju, vživljanju in podoživljanju njihovih likovnih stvaritev pa morda le odkrivamo in občutimo neko nenavadno povezanost, predvsem v močnem izžarevanju energije hladnih črnih, sivih, modrih, violetnih, zelenih in morda še kakšnih barvnih tonov, ki v Borčičevih slikah uresničujejo vizualizacijo uravnoteženja homogeniziranega življenja, v Tisnikarjevih slikah zrcalijo tesnobnost in krutost človeškega bivanja in v Pečkovih delih odražajo pridušeno dinamiko, občuteno znotraj bivajočih stalnih, v realnosti in v nadzemeljski svetlobi spoznavnih stvari in njihovega magičnega prehajanja v svet slikarjevih vizij.
Franc Obal
- razstava slik in scenografij
2.10. - 25.10.1998
Ob petindvajsetletnici Kavčičeve smrti smo se odločili, da poskusimo vsaj deloma ponovno odkriti te sledi in jih povezati v celoto. Najlažje je bilo znova osvetliti njegovo slikarstvo, saj je o njem največ napisanega, pa tudi slikarska zapuščina je ostala bolj ali manj neokrnjena. Prav zato smo za razstavo izbrali le njegova najboljša dela, ob katerih bo lahko obiskovalec prepoznal odločilne smeri Kavčičevega slikarstva.
Nasprotno pa je bilo za avtorjevo scenografijo velikokrat ugotovljeno in tudi zapisano, da do sedaj še nikoli ni bila temeljito obdelana. Naš prvi korak je bil popis celotne Kavčičeve scenografije – opus je resnično impozanten. Šele na podlagi pregledanega gradiva je bilo moč začeti s pravim delom . in to težaškim ,saj žive, resnične scene ni moč shraniti tako kot slike v depo, temveč ostanejo za njo le mrtvi dokument: risbe, skice, načrti, makete, fotografije. Pri zbiranju tega materiala smo ugotovili, da se ga je ohranilo dosti manj, kot smo pričakovali. A vendar smo – z odločitvijo, da se opredelimo predvsem za operne scene, kjer je bil Kavčič najuspešnejši – uspeli oblikovati osnovni obris umetnikovega scenografskega dela.
Meta Gabršek Prosenc

















