Rajnarjevo slikarstvo je večplastno tako po vsebini kot tudi po formalni plati, ne glede na to, da se je uporaba termina večplastno že tako zbanalizirala, da se ponavadi ta termin uporablja ravno takrat, ko ni kaj povedati in so slike, o katerih se govori, vse prej kot take. Kar se tiče vsebine njegovih del, gre za govorico o stanjih duha, ki so pregnanta z mnogimi referencami iz mitologije, teologije, antropologije in filozofije. Pri tem pa ne gre prezreti dejstva, da Rajnarjevo slikarstvo ne predstavlja ilustracije nobene od teh referenc.

Sprehajati se po Jakijevem slikarskem in grafičnem opusu pomeni bloditi po labirintu človekove podzavesti. Njegova ogromna in nenavadna produktivnost je osupljiva. Razložiti si tisoče barvnih slik in grafik, pa tudi skulptur in stenskih slik, v katere sta ujeta prekletstvo in veličastnost vzponov in padcev človeškega duha, ne terja od nas ni manjših naporov kot tavanje po Dantejevem peklu. To je breme in užitek hkrati, ki vleče nase vedno z enako močjo.

Jaki nas ne vodi le k zvezdam, pelje nas tudi v prvobitni kaos, v katerega skuša vnesti red in harmonijo. V sebi in svojih slikah združuje pekel in nebo, davno preteklost in negotovo prihodnost, ploditev, rojstvo in smrt in z njima združeni radost in bolečino, trpljenje in strah. Toda, to je samo odraz univerzalnega valovanja in energije, pretvorjene v oblike, kot jih sprejema ogledalo njegove zavesti.

Stremim po odprtosti in nematerialnosti; moja najljubša materiala sta akrilno steklo in legirano jeklo in njuni s svetlobo povezani lastnosti – transparentnost in odsevanje – mojemu koncepu zelo ustrezata.

Pri plastikah in stenskih delih se pogosto opiram na klasični zakon harmonije, imenovan 'zlati rez' ter na Fibonacci-zaporedje, ki spada med naravne zakone oblikovanja.

Ne upodaljam ničesar iz 'zunanjega pojavnega sveta', prav tako ničesar ne abstrahiram. Moje plastike je treba zaznavati kot to, kar so: elementarne, odprte oblike iz akrilnega stekla ali legiranega jekla, z določenimi merami, ki se deloma kontrastirajo s primarnimi barvami, in to ob kar največjem omejevanju sredstev.

...

Z memorialno razstavo Ladislava Danča želimo predstaviti njegovo sorazmerno kratko ustvarjalno pot, ki jo je nenadoma prekinila kruta smrt, vendar je bila v osnovi tako široko zastavljena, da nam danes odkriva vso veličino Dančevega likovnega ustvarjanja, odkriva vse od risbe, grafike, stripa, ilustracije, knjižne opreme, štafelajskega slikarstva in poskusov stenskega slikarstva do mozaika.

Razsstava pravzaprav pomeni le zbiranje in evidentiranje Dančevih del, na podlagi katerih bomo šele lahko izrekli oceno o njihovi vrednosti in pomenu, ki ga njegovo likovno ustvarjanje ima v razvoju sodobne slovenske likovne umetnosti, posebej z vidika našega ožjega pomurskega prostora.

Nedvomno lahko rečemo, da je bil Ladislav Danč odličen risar, natančen, precizen, slikar s smislim za anatomijo in občutjem prostora, kar je njegovemu »akademskemu« šolanemu likovnemu izrazu samo potrjevalo izgled klasične štafelajske slike, pa naj je šlo za figuralni ali pokrajinski motiv, poseej v obdobju do vrnitve v Prekmurje po letu 1967.

V likovnem razvoju Karla Brandstätterja, Petra Krawagne in Valentina Omana se zrcali podoba umetniške avantgarde na Koroškem  v drugi polovici 20. stoletja, ki obenem razgrinja širino likovnega dogajanja v tej umetnostno razgibani deželi. Stik z njo na drugi strani meje je bil vzpostavljen že pred sedemnajstimi leti, ko je leta 1982 avstrijsko-slovensko združenje in njegova koroška skupina/Österreichisch-Slowenische Gesellschaft, Landesgruppe Kärnten/ prav v Murski Soboti v zelo odmevni razstavi predstavila vse tri naštete slikarje. Kdor bi imel možnost zasledovati preteklo in bodočo slikarsko pot Karla Brandstätterja, Petra Krawagne in Valentina Omana, bi lahko ugotovil neverjetno dosleden ustvarjalni razvoj, ki se brez zastoja odvija že štiri desetletja, ne da bi  epri tem podrejal kakršnimkoli nasprotnim težnjam. Značilnost tega razvoja se kaže v široko razprtem bogastvu ustvarjalne napetosti kot tudi v vedno prisotni, tveganju naklonjeni delavni spontanosti.