Prvobitne družbe so motiviko spolnosti spoštovale, jo po božje častile, ker ohranja človeštvo. Samo naša civilizacija je zaradi poltičnega in verskega obvladovanja ljudskih množic vse, kar je v zvezi z njo, razglasila za nemoralno. Freud je to pojasnil: vsak impulz, naj bo zaveden ali nezaveden, ki ga pobudi telo in doseže razum, je spolen, in prav taki so tudi vsi človekovi nagoni, ki vodijo človekovo obnašanje. Cerkev in država sta to suplea potlačiti z močjo in represijo v imenu izvirnega greha, torej prav tistega akta, ki nadaljuje rod. Seveda se je ta potlačitev včasih manifestirala tudi v likovnih delih. Drago Tršar je eden redkih, ki se za vsiljeno moralo na tem, področju ne meni, z življenja polnim veseljem in užitkom ustvarja polnokrvne umetnine.

                                                                                                                 dr. Jure Mikuž

Tršarjeva erotična dela niso in nočejo biti provokativna. Umetnik je preveč moder in prevelik mojster, da bi ga zanimal senzacionalizem ali da bi ga zamikala zlahka pričakovana, pogojno-refleksna reakcija občinstva. V Tršarjevem erotičnem opusu gre za izrazito oseben svet, katerega pa - kar je velika redkost v sodobni umetnosti - ne poseljujejo travme in tesnobni občutki, ampak je ves sestavljen iz sproščenega joie de vivre. Niti takrat, ko odlitki spominjajo na posmrtne maske, niti takrat, ko je dejansko na enem odlitku omenjena smrt in nanj narisana gusarska zastava z lobanjo. Tršarjev svet pa, ne glede na popolno ignoriranje in ironiziranje smrti, ni površen. Izredno globok je ravno v vseh svojih radoživih razsežnostih, ki v zadnji konsekvenci najde svoj končni izraz v hvalnici življenju.

                                                                                                                  Robert Inhof

Stalna zbirka Galerije Murska Sobota v svojem fundusu, poleg slikarskega, grafičnega, risarskega in fotografskega dela obsega tudi obsežen in pomemben del stalne zbirke, ki ga sestavlja mala plastika.

Plastika malih dimenzij je plastika, ki je vedno sodila v človeško intimno sfero in je bila postavljena v človeško osebno bivališče, se pravi v prostor, kjer človek preživi večino svojega neuradnega življenja. Tudi stari idoli, ki so bili narejeni v majhnih dimenzijah, nosijo v sebi neko domačnost, v nasprotju z veliki idoli in totemi različnih plamen, ki že s samo svojo velikostjo zahtevajo takšno ali drugačno podrejanje in žrtvovanje. V primerjavi z veliko plastiko, pred katero se človek počuti povsem nepomembnega in nemočnega, je mala plastika tista, ki je prilagojena našemu telesnemu obsegu in neposredni telesni izkušnji.

                                                                                                               Robert Inhof

                                                                                       Franc Obal