Barvna polja Huzjanovih slik s tankočutnimi tonalnimi prehodi ustvarjajo brezmejnost. Slike vabijo, da se potopimo vanje, tako silhueta figure, ki jo je tja umestil slikar, postane naš tovariš. Ali obratno, mi postanemo njen tovariš, tisti drugi jaz, ki hrepeni, si drzne hrepeneti in želeti. Izkušnja ali izkušnje, po katerih hrepenimo, nam Huzjanova slika velikodušno ponuja. Mark Rothko je ob svojih platnih, ki jih je načrtoval za jedilnico v Seagram Building v New Yorku, dejal: »Če ljudje želijo svete izkušnje, jih bodo tukaj našli. Če želijo profane izkušnje, bodo našli tudi te. Jaz se ne opredeljujem.« In prav ta isti pomen, ne nujno izražen z istimi besedami, je prisoten v Huzjanovem slikarstvu. Skoraj monokromna meditativna barvna polja ponujajo neskončno mnogo pogledov. Vedno, ko isto sliko znova uzreš ti ponudi drug izraz. Skoraj tako je, kot bi slika imela lastno življenje, lastne občutke, lastne reakcije na okolje. Je kot bitje z dušo, ki svoj karakter na slikovnem polju izraža z množico drobnih potez, spojenih z večjimi barvnimi ploskvami in na koncu še s srčiko svojega obstoja, silhueto figure, drobnega ali nasprotno velikega bitja, ki tam enostavno je.  

                                                                                      Nataša Smolič    

Najnovejša dela Tuga Šušnika z vsemi svojimi zlatimi, srebrnimi in fluorescentnimi barvnimi eksplozijami na prvi pogled lahko delujejo tudi precej odbijajoče, saj gre ravno za tiste barve, ki so v drugačnih »slikarskih« in podobarskih ter reklamnih konceptih značilne za vizualno najbolj agresiven kič. Vendar je izza tega, namerno povzro¬čenega dražečega vtisa, prikrito ravno vse tisto, kar se od kiča tako močno razlikuje. Uporaba srebrne in zlate barve, ki omogoči povsem drugačno sliko, spominja na dagerotipije, ki se nam kažejo zdaj v pozitivu, zdaj v negativu, odvisno od katere strani jo gledamo. Gre za princip, ki ga v smislu množičnih podobic srečamo v zelo raznolikem spektru: vse od podobic junakov otroških animiranih filmov, do majhnih katoliških podobic, kjer gledano z ene pozicije vidimo recimo Jezusa, ko pa spremenimo pozicijo, vidimo Marijo in obratno. Tisto, česar ne moremo videti, pa je sam moment prehoda.

                                                                                                       Robert Inhof

"Opredelitev za odnos med mehko organsko obliko in nasilno geometrijsko obliko"

Stalna zbirka Galerije Murska Sobota šteje doslej že čez 547 umetniških eksponatov. Ker so galerijski prostori namenjeni občasnim razstavam, prostora za stalno postavitev del iz fundusa stalne zbirke pa ni, ta problem rešujemo tako, da ta dela raztsvljamo občasno. Fundus stalne zbirke je tako obsežen, da ga lahko razstavljamo v različnih kombinacijah.Leta 2005 smo predstavili izbor iz slikarskih del iz stalne zbirke, leta 2006 izbor iz kiparskega dela stalne zbirke, v tem letu (2008) pa smo razstavili izbor del na papirju, ki obsega risbe, grafike, in umetniško fotografijo.

Letos mineva 15 let od ustanovitve slikarske kolonije Lipovci, po njenem ustanovitelju Izidorju Horvatu- Izaku poimenovane Izak Lipovci. Slikarska kolonija je skozi leta odprla vrata tudi kiparjem. Ob svečani obletnici je izšla monografija, kjer so sodelujoči umetniki predstavljeni s svojimi reprodukcijami ter besedili. Tekste so napisali Milan Kerman, župan Občine Beltinci, Feri Lainšček, Tine Mlinarič, Vlado Poredoš, Adi Smolar, Jožica Jakob, predsednica Društva za napredek AQUILA, Peter Vernik, predsednik ZDSLU, strokovni tekst pa je prispeval mag.Franc Obal.