»Gnamuševe specifično obdelane velike barvne ploskve iz sedemdesetih in z začetka osemdesetih let so s pretehtanostjo, uravnoteženostjo in stabilnostjo veliki simbolni znaki duhovnega sveta, ki jih je slikar ponujal gledalcu kot meditativne pripomočke. V drugi polovici osemdesetih in na začetku devetdesetih let pa se je njegova življenjska in umetniška izkušnja temeljito spremenila. Pripravljen je bil na formalno odkritejše umetniške izjave, v katerih oblik ni več zabrisoval z lazurami in skrival potez, ost radikalnih formulacij pa jim je topila neizmerna, skoraj zenovska mirnost, modrost in preudarnost«.

dr. Jure Mikuž

Na Gumilarjevih najnovejših slikah, ciklu Macchie, se slikarjev interes premesti z organov na organizem, na strukturne procese telesa, ki v prostem očesu ostajajo zakriti. V takšnem kontekstu ni presenetljivo, da asociativno območje Gumilarjevega cikla spomni na mikroskopski pogled, kjer se oko ozre vase in usmeri v telo. Aluzija na celico kot temeljno gradbeno in funkcijsko enoto živih bitij je tu ustrezna, saj celice, podobno kot konstelacije Gumilarjevih oblik, delujejo kot odprti sistemi. Predstavljajo reakcijski prostor, v katerem se različne snovi nenehno pretvarjajo in prehajajo med celico in okoljem. Toda načela komponiranja barvnih madežev ne posnemajo anatomije celic ali živega tkiva, ničesar, kar obstaja v videzu, ampak so mimetična v drugačnem smislu. Dozdeva se, da se v migraciji krožnih oblik, ki se združujejo in razdružujejo v biološkem smislu, materializirajo naravne zakonitosti in organizacijska načela - mikrosistemi, ki nas držijo skupaj in kjer v navidez kaotičnem obstaja skriti red in enakost v različnem.

                                                                                                             Nadja Gnamuš

Černelčeve podobe  2008-2009 so slikane iz fotografskega posnetka. Razumemo jih kot izvirne točke za Pogled, ne pa kot »realistične« posnetke. Zgradba pogleda je obrnjena, fotografirano slikarsko platno govori iz sebe, iz notranjosti svoje upodobitve, nikakor pa iz površine, kot predmetnost. Poteza roke, tista fotografa in tista, ki jo naredi slikar, v resnici soustvarja sporočilo, naj bo to čista likovnost kot taka ali navidez »zamegljena« spaka. V njej je ustavljen čas, otrpljen v večnost, v trenutek, ki ga skoraj ni, pa vendar zdaj, v tej časovni »meji« določi nek dogodek, ki ga v resnici komajda zaznamo.

                                                                                                          Andrej Medved

V nevrotičnem času, v katerem smo vse manj subjekti in vse bolj objekti, ki hrepenijo po ustrezno reklamirani sreči, ki ni nič drugega kot prisilna sreča, so grafike Vesne Drnovšek tisti nedolžni moment, ki nam govori o možnosti prave sreče. Ni naključje, da njeni odtisi spominjajo na podobe, naslikane na zid, saj v metaforičnem pomenu tudi predstavljajo zid oziroma notranjost zidu, na katerega projicira svoj likovni spokoj. In zgolj v tem svetu je mogoče, da neki, na videz  tako banalni in nepomembni stvari kot sta regrat ali gugalnica, postaneta svečana arabeska na membrani časa. Gledalca že bežen pogled na te podobe utrdi v prepričanju, da je spokoj človekovega duha kljub vsemu možen, a ga hkrati topografsko postavlja na drugo stran zidu, kjer si mora svet svojega spokoja in sreče ustvariti sam.

                                                                                          Robert Inhof

Galerija Murska Sobota memorialno razstavo v spomin Ladislavu Danču (1932-1979) pripravlja ob 30-letnici slikarjeve smrti. Ladislav Danč spada v 2. generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov iz Prekmurja. Leta 1970 je skupaj s Štefanom Haukom, Francem Mesaričem in Lojzetom Logarjem ustanovil skupino DHLM, ki je v prekmurski prostor prinesla tokove moderne likovne umetnosti. V svoj opus je kljub svoji prezgodnji smrti uspel zajeti dela, nastala v klasični realistični maniri, ekspresionistična dela, segel pa je tudi po abstrakciji. Predvsem pa je bil Ladislav Danč odličen risar, njegove ilustracije so bile stalnica pomurskega tednika Vestnik ter številnih stripov in krajših zgodb.

Razstava  prikazuje le del njegovega ustvarjanja, ob slikarskih in grafičnih delih bo moč videti tudi nekaj dokumentarnega gradiva (fotografije, skicirke, grafične matrice,…), ki bo dodatno osvetlilo njegova plodna ustvarjalna leta.

         Irma Brodnjak