Miha Fras je fotograf že več kot dvajset let. S fotografskim aparatom je vstopil na oder v svet uprizoritvenih umetnosti in se še posebej posvetil dokumentiranju plesnih prestav večine domačih sodobnih plesnih ustvarjalcev in plesni fotografiji. Je tudi dolgoletni fotoreporter Mladine, portretist revije Literatura, fotograf Mestne občine Ljubljana. Svoja avtorska dela razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah. Avtor je tokratno razstavo naslovil "Skriti jezik" po citatu slavne ameriške koreografke Marthe Graham, da je »ples skriti jezik duše«.

Medtem ko so producenti za promocijo plesnih predstav velikokrat primorani medijem posredovati klasične dokumentarne fotografije, da jih bodo ti tudi objavili, pa ambicija fotografa ni v brezhibnem reproduciranju izvedenega giba, ampak ustvariti dobro plesno fotografijo – fotografijo, ki bo posredovala dinamiko, emocije in pomen skozi posebnosti, ki jih fotografski medij nudi. Fotografiranje plesa predstavlja fotografu poseben ustvarjalni izziv – kako preseči večni paradoks med plesom, ki je gibanje, in fotografijo, ki je negibna podoba – kako ujeti pravi trenutek, zaustaviti čas, razbrati skriti jezik duše, ki bo posredoval tisto »nekaj več«, kar bo za vedno ostalo zabeleženo na papirju, medtem ko ples izgine, ko je odplesan. Miha Fras je v izbor razstave umestil plesne fotografije iz različnih plesnih predstav, ki so nastale v obdobju dvajsetih let. V njih je iskal ta skriti jezik duše. Mnoge od njih niso bile nikoli objavljene.

Živa Brecelj

S skupinsko razstavo Naključja hočemo predstaviti šestnajst slovenskih umetnikov, od katerih se je večina že predstavila v Galeriji Murska Sobota s samostojnimi razstavami. Na tej razstavi želimo, da se predstavijo z deli, ki na samostojnih razstavah niso bila razstavljena, in z deli, ki so manj znana ali pa še sploh nikoli niso bila razstavljena in bodo sedaj razstavljena prvič. Razstavo tematiziramo skozi kratek, vsakdanji in nevpadljiv naslov Naključja, saj je ta naslov zelo ustrezen glede na dejstvo, da razstava omogoča skupno predstavitev umetnikov, od katerih večina še ni nikoli razstavljala skupaj. Neke velike skupne teme na tej razstavi ni, edini skupni imenovalec razstavljenih del je njihova kvaliteta. Namen razstave Naključja je pokazati nekaj več kot le vsoto šestnajstih razstavljajočih umetnikov. Na isti razstavi tako najdejo svoje skupno bivanje slike, grafike, risbe, akvareli, ilustracije, skulpture in objekti.

Razstava, ki smo jo pripravili ob Mednarodnem dnevu muzejev, je plod dolgoletnega sodelovanja med likovnim pedagogom Matjažem Gederjem in Galerijo Murska Sobota. Galerija Murska Sobota se zaveda pomena likovnih delavnic, zato smo bili veseli, da se je Matjaž Geder s svojim širokim znanjem in izkušnjami, z ustvarjalnim pristopom, ki ne vkaluplja oz. duši otroške ustvarjalnosti, prijazno odzval našemu povabilu k sodelovanju. Prav tako se zahvaljujemo tudi ravnateljicama OŠ I in OŠ II Murska Sobota, da sta ga ob njegovem delu podprli. V prihodnje si želimo še več tovrstnega sodelovanja tudi z preostalimi likovnimi pedagogi.

Likovne delavnice so pomembna oblika ustvarjanja in druženja skozi umetnost, v njih se udeleženci seznanjajo z deli domačih in tujih likovnih umetnikov in s tem iz prve roke spoznavajo osnovne likovne tehnike in materiale ter raznoliko likovno motiviko. Likovne delavnice v Galeriji Murska Sobota so torej zmeraj osnovane na aktualni razstavi, zato se pričnejo z ogledom le te, šele nato pa sledi ustvarjalni del.

Zgodnja izkušnja z umetnostjo je izrednega pomena. Če je le ta prijetna, je  večja verjetnost, da bo posameznik tudi v prihodnosti razvil pozitiven odnos do umetnosti, ne samo likovne, temveč tudi do ostalih umetniških zvrsti (do glasbe, gledališča, plesa, literature itd.). Če v seznanjanju z umetnostjo posamezniki tudi sami aktivno sodelujejo, kot to počnejo udeleženci likovnih delavnic, je ta odnos še pristnejši in predstavlja odlično popotnico za nadaljnjo širitev kulturnih obzorij.

                                                                                Irma Brodnjak

Ludwig Wilding sodi med najpomembnejše predstavnike tako imenovanega op-arta v Nemčiji. Je eden redkih, ki se je dosledno poglabljal v zaznavanje ter ob tem raziskoval, kako le-to deluje na opazovalca. Že zgodaj se je odločil za linijo kot umetniško sredstvo in je dosledno raziskal vse možnosti, ki jih le-ta vsebuje. S tem enodimenzionalnim elementom je v svojih delih izpostavil navidezni prostor in simuliral gibanje v dejanski statični obliki. Iz začetnih dvodimenzionalnih struktur je razvil optično umetnost, ki s svojim vizualnim delovanjem sega daleč nad običajno umetniško izkušnjo. S svojimi deli Wilding ustvari situacije, ki opazovalcu dajo možnost, da z osebno izkušnjo zavestno doživi vizualne fenomene. Na ta način Wildingova dela postavijo pod vprašaj naše običajne vidne navade ter z navideznim gibanjem in s presenetljivo plastičnostjo omogočajo fascinirajoče mejne izkušnje zaznavanja.

Aleksander Vukan skozi iskanje lastnega likovnega izraza raziskuje svet, ki ga obdaja, skozi slikanje pa odkriva tudi samega sebe. K slikanju pristopa neobremenjeno, njegova slikarska poteza je hitra in sproščena, slikarski proces je izrazito nepredvidljiv, na kar nakazujejo tudi številne zareze v slikarsko platno, ki pa so vidne samo na hrbtišču slik, iz sprednje strani pa zakrite z bogatimi barvnimi nanosi in kolaži. Slednji imajo posebno funkcijo -  ne le, da zakrijejo dejanski rez v sami sliki, ampak hkrati predstavljajo tudi pomemben konstruktiven element, s katerim slikar na simbolni ravni ublaži psihično napetost, zajeto v samem slikovnem polju.

                                                                                Irma Brodnjak