Deljene identitete:
Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom

Vsaka tri leta se v Murski Soboti – manjšem slovenskem mestu z 20.000 prebivalci, na stičišču treh držav (Madžarska, Hrvaška, Avstrija) – odvija mednarodni umetniški dogodek. Med izobiljem bienalov in trienalov po svetu ima Evropski trienale male plastike v Murski Soboti zgodovinsko in edinstveno pozicijo. Od svojih začetkov leta 1973 (takrat še kot Jugoslovanski bienale) do preoblikovanja v trienale leta 1999 se je odvilo 16 razstav. Murskosoboški trienale je znan kot eden izmed dveh osrednjih dogodkov, posvečenih mali plastiki – drugi, morda bolj poznan »zahodnoevropski publiki«, se od leta 1980 odvija v Fellbachu, Nemčija. Slovenski trienale se odlikuje po izključno evropski naravnanosti, saj povezuje nekdanjo Vzhodno in Srednjo Evropo z Zahodno Evropo.

Galerija Murska Sobota od leta 2001 imenuje umetniškega vodja trienala, ki izbere temo: najprej je bila to »Arhitektonska mala plastika« (2001, kurator Christoph Brockhaus), zatem »Preporod statuete« (2004, kurator Christoph Brockhaus) in nazadnje »Šala, satira, ironija in globlji pomen« (2007, kurator Thomas Deecke). Vsak trienale je združil 30 umetnikov, ki so jih predlagali kuratorji iz ok. ducata držav. Kuratorje je izbral umetniški vodja.

Pod novim vodstvom Roberta Inhofa, ki je na mestu direktorja Galerije Murska Sobota leta 2008 nasledil Franca Obala, je Evropski trienale male plastike preoblikoval svoj koncept in posodobil svoje organizacijsko ogrodje. Vloga umetniškega vodja se je okrepila: en/a sam/a kurator/ka razstave ima popolno avtonomijo umetniškega izbora, kar se odraža v kompaktni in skladni razstavni postavitvi. Za umetniško vodjo 17. trienala smo k sodelovanju povabili francosko kuratorko Katio Baudin, sicer delujočo v Nemčiji.

Vodenje trienala predstavlja za Katjo Baudin številne izzive. Njen cilj je bi, da za trienale izbere temo, ki se neločljivo navezuje na lokalni kontekst: mejno geografsko lego Murske Sobote in njeno oscilacijsko identiteto madžarskega, jugoslovanskega in zdaj slovenskega mesta; tradicionalne ekonomske značilnosti – od lončarskih vasi do vzpona in padca tekstilne industrije; lokalno prebivalstvo, ki je relativno osamljeno od večjih mest in manj seznanjeno z najsodobnejšim razvojem sodobne umetnosti (nujen je izbor bolj "vizualnih" del, ki so lažje razumljiva – obiskovalec se z njimi lažje poistoveti).

Potrebno je bilo definirati še en vidik izbrane teme trienala: kaj je »mala plastika«? Le redki sodobni umetniki se omejujejo zgolj na malo plastiko ali le na en medij – slikarstvo, kiparstvo, fotografija ali video. V konceptualno zasnovanem svetu umetnosti umetnik izbira tehniko in velikost umetniškega dela, ki se najbolje sklada z njegovim/njenim projektom,tako nastajajo drobni objekti in ogromne skulpture na prostem. Vendar pa so določeni tipi skulptur praviloma zmeraj majhnih dimenzij: modeli ali makete za dela velikih dimenzij (skulpture ali arhitekture) in figurice. V obeh primerih so te male plastike redkeje povsem avtonomne narave – pogosteje gre za miniaturne skice za večja, končna dela.

Vendar pa obstaja umetniška tridimenzionalna kiparska oblika, ki jo lahko označimo za malo plastiko in je po naravi avtonomna: objekt. Edinstvena lastnost objekta se skriva v njegovem direktnem in aktivnem odnosu do človeškega telesa ali subjekta. Objekt manjših dimenzij lahko držimo, z njim manipuliramo, ga oblečemo ali si ga v intimi ogledujemo.

Medtem ko je objekt v svoji funkcionalni obliki vrsto let navdihoval oblikovalce, v zadnjih dveh desetletjih narašča število umetnikov, ki se aktivno zanimajo za oblikovanje vsakodnevnih objektov, hkrati pa so z ustvarjanjem objektov, ki njihovo funkcionalnost postavljajo pod vprašaj in zavračajo kategorizacijo, mejo prestopili tudi oblikovalci. Danes ni nič nenavadnega, če oblikovalci razstavljajo v umetniških galerijah (Matali Crasset v Ropac-u, Marc Newson v Gagosian-u) ali če umetniki kreirajo pohištvo ali objekte za mednarodne izdelovalce pohištva (Atelje van Lieshout za Moooi). Ali je to umetnost ali dizajn? Skulptura ali svetilka?

Trienale želi v okviru izbrane teme “Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom ” raziskati te kompleksne odnose, ki odsevajo naša lastna življenja v svetu, katerega usmerja posedovanje objektov. Trienale bo združil ok. 25 umetnikov in oblikovalcev iz 12 evropskih držav, ki skozi različne perspektive raziskujejo “dis/funkcionalen” objekt. Ob bok sodobni produkciji objektov bodo predstavljene tudi določene “zgodovinske” reference – kot npr. Marcel Duchamp in njegove »readymade« skulpture. Številni umetniški vidiki, ki bodo vključeni v razstavo, bodo pod vprašaj postavili modernistična slogana “Oblika sledi funkciji” (Sullivan) in “Okras je zločin” (Adolf Loos), čeprav nenazadnje stremijo k interdisciplinarni orientaciji modernističnega ideala - povzdigniti uporabno umetnost na raven "lepih umetnosti". Oblikovalci in umetniki, pa tudi industrija, so vse bolj osredotočajo na kompleksno medsebojno delovanje lokalnega in globalnega, tradicije in novosti. Zato se bo trienale osredotočil na nekaj najbolj plodnih rezultatov sodelovanja med oblikovalci in obrtniki oz. tradicionalno industrijo v Evropi in edinstvene objekte tovrstnega sodelovanja tudi predstavil (npr. projekt Matali Crasset za češko steklo Glassfab, najnovejši projekt za tovarno porcelana Nymphenburg in Kahla ob 300-letnici izdelovanja porcelana v Evropi). Konec koncev je cilj razstave raziskati in predstaviti objekt v vseh njegovih oblikah, začasni in trajni – od skulpture do nakita, mode in namiznega pribora; od razglednic do jedilnega (užitnega) objekta.

Da bi ustvarili uporabnikom prijazno okolje, v katerem bodo »domovali« objekti na razstavi, ob tem pa raziskali načine, na katere se mala plastika – predvsem objekti – lahko razstavijo, smo prvič k sodelovanju povabili oblikovalca. K oblikovanju celostne podobe razstave, ki bi bila integralni del same razstave in hkrati prispevek k izbrani temi trienala, smo povabili avstrijskega oblikovalca Roberta Stadlerja, delujočega v Parizu.

Čeprav bo razstava na ogled v Galeriji Murska Sobota, se bodo določeni umetniški dogodki in občasni projekti vršili tudi izven galerijske stavbe.

Trienale bo poskušal preseči številne meje, tudi tiste, ki umetnost ločujejo od vsakdanjega življenja!

Razstavo bo spremljal katalog v slovenskem in angleškem jeziku.