Projekt je zamišljen kot prostorska postavitev barvnih teles, ki poudarjajo barvo kot nosilko izraza. Postavitev v prostor je zasnovana kot lebdenje in koncipira na spontanem odnosu ritma, ki se vzpostavi med slikarskimi telesi in prostorom samim. Umetnica želi izraziti moč barve v izčiščeni obliki njenega žarjenja v drobcih, ki so kot svetloba položena v dih barve.

Zvočni ambient: Andrej Hrvatin

Osrednji simbolni poudarek Banfijevih Horizontov je skrit v edinem "oprijemljivem" predmetu - v drevesu. Drevo je namreč edini predmet, ki ga v njegovih delih z gotovostjo prepoznamo. Banfijevo drevo zmeraj nastopa v ednini in sredi ravnice, morda panonske pušče, kljubuje času. Drevo že od nekdaj velja za simbol dolgega življenja in nesmrtnosti, v vzhodnih kulturah pa tudi ponovnega rojstva. Drevesa, polna plodov (figovec, oljka, datljevec), so bila vir široke simbolike rodovitnosti in izobilja, zato so na njih gledali kot na utelešenje boginje Matere Zemlje (Magna Mater). Vendar so Banfijeva drevesa gola, brez plodov in listov, kar nas lahko napelje na misli o duhovnem siromaštvu sodobnega človeka.

                                                                                                     Irma Brodnjak