RAZSTAVNI UTRINKI: Davidovi vrtovi Lojzeta Logarja

Logarjev slikarski in grafični cikel Davidovi vrtovi je nastajal med leti 1985 in 1995. Gre za izjemno številčno in priljubljeno Logarjevo umetniško serijo, ji jo je umetnik pretežno ustvaril po selitvi iz Radencev v Ljubljano. Ljubljana mu je ponudila številne možnosti razstavljanja, povezovanja z drugimi umetniki (Equrna) ipd. To je obdobje, ko je umetnik na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči. Postal je profesor na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, veliko je razstavljal tako doma kot v tujini  in nizal številne uspehe na grafičnih trienalih in bienalih po celem svetu. Leta 1987 je Logar za cikel Davidovih vrtov dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 1994 pa je dobil še osrednje stanovsko priznanje, Jakopičevo nagrado.

Od abstraktnih Črnih slik (ok. 1980) se v seriji Davidovih vrtov Logar ponovno vrne v figuralni svet. V teh delih ustvari lastno mitologijo rajskih vrtov z vrelci življenja, lepote in mladosti. Izpostavljeni so zlasti zapeljivi ženski liki, praviloma v simbolno rdeči barvi, obkroženi z barvitimi polji zoomorfnih ter vegetabilnih oblik. Ikonografsko so ta dela polna arhetipov in simbolike. Izjemen uspeh in priljubljenost teh del je pripisati tudi njihovemu izmuzljivem značaju, saj se gibajo po robu narativnega in abstrakcije ter s tem dopuščajo veliko prostora pri interpretaciji. V teh delih sledimo številnim diametralno nasprotnim pomenskim dvojicam, kot so oblo – oglato, ženska – moški, eros – tanatos.

Slike in grafike iz cikla Davidovih vrtov so barvno izredno nasičena dela, prevladujejo močni barvni kontrasti, črna se umakne na obrobe barvnih
polj. Umetnik je barve na platna nanašal s čopičem, barvne nanose nadgradil s škropljenjem po platnu, že nanešeno barvo pa mestoma tudi izpiral iz platna.

S serijo Davidovimi vrtovi umetnik nagovori široko množico, likovni kritiki jo označijo kot »ornamentalno simbolno fazo« umetnika (Marijan Tršar) oz. ekspresiven barvni simbolizem (Zoran Kržišnik).

Slike in grafike iz serije Davidovi vrtovi smo v Galeriji Murska Sobota postavili v dialogu s Črnimi slikami, saj tako barvitost ob črnini pride še bolj do izraza, hkrati pa takšna postavitev vnese v razstavo večjo dinamiko.