Le še do jutri, torka, 25. avgusta, gostimo v Galeriji Murska Sobota razstavo VENO PILON (1896 – 1970). Na ogled je reprezentativen izbor iz stalne zbirke Vena Pilona, ki jo hrani Pilonova galerija Ajdovščina. Med razstavljenimi deli je tudi najpomembnejša serija psihološko poglobljenih portretov. Za ogled in vaje gledanja predlagam dela: Moj oče, 1923, Furlanska delavka, 1923, in Sirota Pavla, 1922/23. V živo pa si pridite ogledat še vsa ostala razstavljena dela, ki se bodo kmalu vrnila v svoj dom.

Prosimo, da si navodilo preberete, poiščete primerno mesto, se vzravnano usedete na stol in počasi in z veliko pozornostjo izvedete vaje. Ob tem mirno dihajte in uživajte ob vsakem premiku oči. Pred izvajanjem si umijte roke, popijte kozarec vode, snemite očala, leče in vse, kar utesnjuje. Upoštevajte navodila vaših zdravnikov, v kolikor vam je bilo tako predlagano.

Predlog vaj za oči:

1. Sede na stolu se močno pretegnimo, zazehajmo, zaprimo oči in se pomasirajmo po obrazu, lasišču, vratu in ramenih. Uživajmo v lastnem dotiku in toploti nekaj vdihov in izdihov. Spomnimo se naših različnih pogledov v ogledalo, okno, izložbo… Zagotovo bi nastala zanimiva razstava. Opazujmo reakcijo obraznih mišic ob teh različnih pogledih na svoje oči, obraz in telo. Počasi odprimo oči in nekajkrat pomežiknimo.

2. Nasmehnimo se portretu slikarjevega očeta na sliki Moj oče, 1923, olje na platnu, 133 x 82,5 cm. Pomežiknimo mu z obema očesoma naenkrat. Preglejmo celotno sliko, zaznajmo uporabljene barve in se zazrimo v očetove oči, ki so videle že marsikaj. Z odprtimi ali zaprtimi očmi sanjajmo zgodovino njegovega dela v pekarni (nakup žita, mletje moke, peko kruha, ugriz v mehko, zaobljeno in dišečo žemljico…) Tu lahko nastane naš pravi notranji film. Bodimo režiser in igralec pogledov.

3. Zaploskajmo! Mežikajmo eno minuto hitro in sproščeno. Zazehajmo in se pretegnimo.

 4. Opazovanje slike Furlanska delavka, 1923, olje na platnu, 98,5 x 73 cm.

Pred nami je podoba mlade ženske  na  barvno intenzivnem, toplem ozadju. Naš pogled usmerimo na njene velike in temne oči. Kam zrejo? Kakšno počutje sevajo tja, daleč zamaknjene?

Pomežiknimo ji nekajkrat. Mogoče se nasmehne. Meni se je.

5. Podrgnimo dlani in si za minuto pokrijmo obraz, da si oči odpočijejo. Skozi prste pričnimo kukati na portret nečakinje na sliki Sirota Pavla, 1922/23, olje na platnu, 90,5 x 61,2 cm.

Zaznajmo počutje, ki veje iz njene drže, rok, obraznih kotičkov in oči. Ali ji znamo za trenutek nadomestiti starše? Ali ji lahko pomežiknemo? Ponovno popolnoma pokrijmo zaprte oči in si prikličimo podobo vesele Pavle. Vrzimo ji pisano žogico. Ali gre?

6. S konicami ogretih prstov nežno masirajmo predel okrog oči, obraz, lasišče, vrat in ramena, ter se zazrimo tja daleč med spomine na naš prvi portret ali avtoportret, pa naj bo to risba, slika ali fotografija. Mogoče pa na naši steni visi portret, ki nas bo pritegnil v daljne spomine.

Kdor si iz ljubezni do umetnosti želi ogledati neko delo, bo gledal na umetniška dela drugače, kakor tisti, ki hoče vedeti, kaj je med ustvarjanjem razmišljal umetnik. Posebej velja to pri upodobitvah portretov. Portret je namreč umetnikova interpretacija resničnosti. Ob obisku vsake razstave pa lahko doživimo interpretacije določene kulture, časa, okolja in ostalih dejavnikov. Vljudno vabljeni v galerije in muzeje Slovenije.

Pomežik, pomežik, pomežik,…