Vsa taka kiparjeva posamezna obličja se v svoji množični celoti povezujejo v že danes zgodovinsko pomembno slovensko osebnostno kroniko, zaradi umetnikovega pronicljivega pogleda ter njegove ustvarjalne prepričljivosti v mnogočem edinstveno in vznemirljivejšo, kot so običajno bolj zunanje dokumentaristična fotografska pričevanja o ljudeh. Tršarjevi portreti namreč že sami po sebi pričajo tudi o bivanjski razbolelosti, hlastnem iskanju in živem nemiru ustvarjalnega človeka ter nam s prodiranjem v njegovo razbrazdano globino razjasnjujejo »noč temno«, »ki tare duha«.” 

Drago Tršar se je rodil v Planini pri Rakeku leta 1927. Leta 1944 je risal v Goršetovi risarski šoli in kiparil pri Borisu Kalinu, kar ga je dokončno usmerilo v kiparstvo. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1951. Bil je učenec Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Karla Putriha in Petra Lobode. Študij kiparske specialke je nadaljeval pri profesorju Frančišku Smerduju. V sezoni 1956/57 je bil kot prvi štipendist Prešernovega sklada v Italiji. Leta 1953 je bil kot edini kipar član mladih, moderno usmerjenih umetnikov združenih v Skupini 53. Pomemben prebrat je v svojem kiparstvu Drago Tršar napravil leta 1957 z množično pojmovano skulpturo. S problematiko plastike množic je Tršar izvirno vstopil v sočasno svetovno kiparstvo. Temu so sledila vabila na najpomembnejše svetovne razstave, Beneški bienale, Documento v Kasslu, Middelheim park v Antwerpnu in Salomon R. Guggenheim Museum. Drago Tršar je kot edini slovenski (in jugoslovanski) kipar, umeščen v pregled svetovnega modernega kiparstva v zbirki I maestri della scultura. Leta 1960 postane asistent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1967 docent, leta 1974 izredni profesor, redni profesor pa leta 1978. Bil je tudi predstojnik oddelka za kiparstvo. Od leta 1991 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg kiparstva se ukvarja tudi z risbo, grafiko in keramiko.

foto: Dominik Fras