7. 3. 2003 – 28. 3. 2003

Pri slikah Gašperja Jemca je videti, kot da bi vidni svet uporabljal mimikrijo in se človeškim očem predstavljal zgolj v formi kriptograma. Ta svet je svet notranjega miru in spokoja. Slikar uživa v upodabljanju naključnih gibanj barvnih mas, ki pa jih na določeni stopnji začne nadzorovati. Vendar to počne tako, da slika do konca ohrani skrivnostnost filozofske alternative, ali gre res za čisto naključje ali pa izza tega naključja obstaja nevidna in predestinirana nujnost, ki vzpostavlja stanje reda stvari. Če je začetek slikanja pri Gašperju Jemcu intuitiven, je zaključek povsem racionalen.

                                                                                                                     Robert Inhof