»Potovanje skozi labirint bo mogoče doživljati kot metaforo življenja,« razlaga avtorica projekta. »Ljudje začenjamo svoje potovanje v temi in življenje nas samo vodi proti svetlobi. Kdor gre po tej poti, doživi naposled razsvetljenje.«

Lahko si že predstavljamo videz spomeniškega kompleksa s kopnimi in vodnimi potmi, z bronastimi plastikami v steklenih kroglah, podnevi obsijanega s sončno svetlobo in ponoči razsvetljenega iz svetilnika in premišljeno postavljenih diskretnih svetil. Na ravni množičnega obiska bi bil takšen objekt velika turistična atrakcija, na umetnostnem področju bi deloval kot spomenik z ambiciozno postavitvijo kipov v arhitektonsko oblikovan prostor, na duhovni ravni pa bi bil izziv za individualno in skupinsko izpopolnjevanje.

Brunec Irena – Tébi, ki je s kakovostnim dozdajšnjim opusom dokazala, da uspešno združuje klasično in starodavno z modernim in futurističnim, je zamisel izoblikovala. Sedaj jo izpopolnjuje z mnogimi, tudi v druge namene uporabnimi poskusi in rešitvami. Odpirajo se ji možnosti za postavitev tega spomenika, ki govori z vsem razumljivo likovno govorico, tudi kje zunaj svoje ožje domovine. Zanesljivo pa ji je najbolj pri srcu njen domači kraj.