MITJA FICKO. Slike
8. 4. 2004 – 30. 4. 2004
Mitja Ficko je začel svoj najnovejši ciklus slik, ki ga je začel slikati po opravljenem magisteriju, s ciklusom upodobljenih kamnov. Ta cikel pa s časom preide v slikanje nežnih, skrivnostnih in tihih vrtov, šipkovih cvetov ter podob mladih žensk, ki so izpolnjene z zelo osebno simboliko. Zakaj je slikar začel s tako vsakdanjimi predmeti kot so kamni, ki že pregovorno označujejo brezčutnost in trdoto ter nato povsem nenasilno in spontano prišel do slikanja meditativnih vrtov, saj nenazadnje gre za stvari, ki se med seboj izključujejo? Odgovor na to vprašanje nam ponuja starogrški mit o Devkalionu in Piri, ki sta dobila navodilo, naj si zakrijeta obraz in vržeta čez ramo kosti svoje babice. Kosti so seveda pomenile kamne, ki so prekrivali njuno babico zemljo. Tisti kamni, ki jih je vrgel čez ramo Devkaloin, so se spremenili v moške, tisti, ki jih je čez ramo vrgla Pira, pa v ženske. Človeštvo je bilo obnovljeno z novim rodom, pa tudi besede človek (laos) in kamen (laas) so skoraj iste v mnogih jezikih.
Robert Inhof
Mitja Ficko
je bil rojen leta 1973 v Ljutomeru. Leta 1999 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljeni pri prof. Gustavu Gnamušu. Leta 2002 je na Akademiji za likovno umetnost opravil zagovor magistrske naloge. Od leta 2004 deluje kot svoboden umetnik. Živi in dela v Ljubljani.
