“Slike Natalije Šeruga Golob niso prostori žalosti, nevarnosti in zla. Prav tako pa tudi ne izražajo nekega prisilnega oklepanja tistega, kar z ustaljenim besednjakom imenujemo življenje in teženja po večnosti. Njene slike in videi so predvsem elegije v smislu tihe žalostinke – ne za neopaznim minevanjem življenja, temveč za iskanjem smisla življenja.”