NAPREJ V PRETEKLOST (2.): Iz galerijskih depojev
Tudi danes galerije in muzeji potujemo naprej v preteklost. Mi bomo pokukali v galerijske depoje in se za hip vrnili v začetek letošnjega leta, ko je našo stalno zbirko obogatila donacija mariborske akademske slikarke in pedagoginje IDE BRIŠNIK REMEC. Gospa Ida nam je podarila 3 slike iz začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, iz obdobja, ko je umetnica dosegala svoj umetniški vrhunec. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja je namreč skupaj z možem Marjanom Remcem, prav tako slikarjem, piscem in pedagogom, drzno utirala pot sodobnemu likovnemu izrazu.
Donacija je bila izvedena s prijaznim posredovanjem kustodinje Andreje Borin iz Umetnostne galerije Maribor. Umetnici in kustodinji se iskreno zahvaljujemo in hkrati zavezujemo, da bomo nad slikami skrbno bdeli in jih v okviru različnih razstavnih konceptov ustrezno prezentirali.
foto: Ivan Leskošek, UGM
Andreja Borin je ob njeni razstavi “Tako blizu -tako daleč” leta 2011 zapisala:
“Ida Brišnik Remec (1941) je delovala kot slikarka in pedagoginja, naredila pa je tudi nekaj osnutkov za izdelavo cerkvenih slikanih oken. Osrednji del njenega opusa zavzema obširna vegetabilna tematika, ki sega od sadja, zelenjave, najrazličnejšega cvetja in listov dreves do zimzelenih lončnic. Slikarko pritegne fino plastenje zeljnih listov, izraščanje listov agave, bujno razpiranje sončnice, uvelost tulipanovega cveta, pigmentacija orhidej, itd. Njene podobe nam kažejo svet, ki nam je kot gledalcem znan, a ne nujno tudi domač. Predmet je namreč izvzet iz konteksta in pogleda, ki smo ga v zvezi z njim navajeni. Otipljiva tridimenzionalnost začetne skice je razstavljena na skupek ploskih barvnih lis, avtorica pa uporablja tudi nenavaden zorni kot, veliko povečavo in kontrastne barve. Njeni številni vegetabilni cikli v akrilu, risbi, pastelu in akvarelu imajo izhodišče v realnem motivu, vendar se s povečavo ponekod približajo abstrakciji. V vseh je moč prepoznati slikarkino vztrajno željo, da z izbranimi slikarskimi sredstvi vzpostavi odnose, ki bodo pod površino vidnega zaznali polnokrvno, predmetom lastno vibriranje notranjega življenja.”