“Pri ustvarjanju vzdušja v Gumilarjevem najnovejšem ciklu igra pomembno vlogo tudi ornament. Le ta najpogosteje nastopa kot detajl, lahko pa tudi kot osnovni gradnik podobe. Najpogosteje nastaja z odtiskovanjem obarvane tkanine na platno. Umetnik enakomeren ornamentalni ritem, ki nas kot mantra nostalgično zaziba v neko drugo časovno dimenzijo, gradi tudi z uporabo dekorativnega pleskarskega valjčka. Tretji način ustvarjanja vzorca, ki ga zasledimo na razstavi, pa je z zgoščevanjem pik. Pike smo pri Gumilarju zasledili že v barvnih jedrih v sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki se v prvem desetletju tretjega tisočletja dokončno razvijejo v mehko pulzirajoče madeže v slikarskem ciklu Macchie oz. Organizmi. V tem segmentu in spričo kompozicijske in pomenske napolnjenosti Gumilarjevih slikarskih platen zlahka ujamemo sorodnost z rastrsko kopreno, kakršne najdemo v umetninah Sigmarja Polkeja. Mreže in pike v Gumilarjevem slikarstvu predstavljajo apotropejska znamenja, ki spomine obvarujejo pred pozabo.”

(povzeto po besedilu Irme Brodnjak Firbas v razstavnem katalogu)