V opusu Katje Bednařik Sudec je vseskozi prisoten dualizem med telesnim in duhovnim. Ta dualizem se na simbolični ravni kaže v različnih razmerjih med svetlobo in temo, telesom in njegovo senco ter med preteklostjo in prihodnostjo. Pri tem je zanimivo, da Sudčeva ne vztraja pri samem razmerju kot nasprotju med dvema poloma, ampak v skrajni stopnji ta nasprotja tudi ukinja. Na takšen način ustvari svet, kjer telesno več ni vzrok in razlog bolezni in smrti, prej postane razlog eteričnosti in večnosti. V tem smislu lahko njen ustvarjanje imenujemo tudi »pravljično«. Zlo je še vedno tukaj, vendar ne zares, navzoče je zgolj kot metafora, ki omogoči pomirjujoči rasplet, ki teži k trajnosti.
Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.