BOGDAN BORČIČ. Najdene stvari. Slike in grafike
14. 4. 2011 - 18. 5. 2011
Tišina in spokoj, ki ga zaznamo skozi vse cikluse Borčičevega ustvarjanja, od ciklusov komiških konob, školjk, preko minimalizma osemdesetih let do ateljejev, vrat in stolov, postane dejansko ogrožena spričo fragmentov računalniških delov, čipov in elektronskih vezij, ki ta spokoj načenjajo in sliko definirajo kot videz oziroma sofizem, po katerem se slika kaže kot nekaj, kar po svojem bistvu ni. Ko uzremo sliko in dojemamo posamezne njene dele kot poškodovano povrhnjico, skozi katero se kažejo računalniški deli kot pravo ogrodje oziroma kot tisto pravo »telo slike«, ki se skriva za naličjem, se nam sama slika zazdi kot razkrit kiborg.
Robert Inhof
Fotografije: Tomo Jeseničnik
Bogdan Borčič
Bogdan Borčič se je rodil leta 1926 v Ljubljani. Med letoma 1943 in 1944 se je likovno izobraževal na zasebnih šolah pri Mateju Sternenu in Francetu Goršetu. Kot mladenič je bil leta 1944 interniran v Dachau (zaprt je bil skupaj z Zoranom Mušičem), od koder se je vrnil po koncu vojne.
Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je študiral slikarstvo (profesorji: France Mihelič, Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac, Riko Debenjak, Nikolaj Pirnat in Slavko Pengov). Opravil je še slikarsko specialko pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih v Amsterdamu in Parizu, kjer je leta 1958/59 tri mesece delal v ateljeju grafika J. Friedlaenderja.
Od 1952 do 1957 je bil zaposlen kot profesor v gimnaziji v Novem mestu, kjer je poučeval risanje in umetnostno zgodovino. Na ALU v Ljubljani jev letih 1969-1973 poučeval na slikarskem oddelku, od leta 1973 do 1984 pa na grafičnem oddelku. Leta 1979 je gostoval kot gostujoči profesor na grafičnem oddelku Akademije lepih umetnosti v belgijskem Monsu.
Bogdan Borčić je večkrat samostojno razstavljal in sodeloval na številnih razstavah jugoslovanske in slovenske grafike doma in v tujini ter na številnih mednarodnih grafičnih razstavah. Kot razstavljalec je bil prisoten na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od leta 1959 dalje.
Leta 1965 je prejel nagrado Prešernovega sklada, 1977 Župančičevo nagrado za slikarstvo in leta 1982 Jakopičevo nagrado. Leta 1992 ga je Občina Slovenj Gradec počastila z Bernekerjevo nagrado. Februarja 2005 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Od leta 1980 živi in ustvarja v Slovenj Gradcu.
