Razstave


Seznam razstav, ki so bile pripravljene v Galeriji Murska Sobota.

Razstavna leta

apple-touch-icon
NOVE PRIDOBITVE 2013-2023. Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota
24. 10. – 24. 12. 2024

Pri zasnovi letošnjega izbora se nismo odločili za tematski ali problemski koncept, temveč enostavno za izbor umetniških del, ki smo jih pridobili v zadnjem desetletju. Za aktualno razstavo smo morali izbirati med stoosemindevetdesetimi umetniškimi deli, ki nam jih je uspelo pridobili v tem časovnem obdobju.

Galerija Equrna predstavlja štiri generacije
5. 9. – 9. 10. 2024

Galerija Equrna se je s svojimi umetniki v Galeriji Murska Sobota predstavila že leta 1983. Pričujoča razstava predstavlja nadaljevanje tega sodelovanja, ki je zasnovano obojestransko, saj bomo meseca novembra v Galeriji Equrna v Ljubljani gostovali s slikami Franca Mesariča iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota.

Ekspozicija_024. Sodobna likovna ustvarjalnost Pomurja
13. 6. - 21. 8. 2024

Sodelujejo: Kaja Bakan, Katja Bednařik Sudec, Sandi Červek, Aleksandra Fekonja, Špela Fridau, Matjaž Geder, Matej Gider, Črtomir Just, Rene Ketiš, Klaudia Kolarič, Petja Kolenko, Fortuna Lazar, Katja Pál, Jim Pavlica, Gregor Purgaj, Mirko Rajnar, Bine Šedivy, Špela Šedivy, Eva Žula

Marko Zorović in Izbor iz stalne zbirke Galerije Ante Trstenjak Ljutomer
11. 4. - 5. 6. 2024

Marko Zorović je slikar, za katerega ne moremo reči, da je trendovski ali modni umetnik, ki stremi k nekim nasilnim in dokončnim prekinitvam s zgodovino slikarstva in k prisilnemu izumljanju nečesa, česar še nihče doslej ni videl. Njegovo izhodišče je ravno obratno, saj svojega navezovanja na slikarsko zgodovino niti najmanj ne skriva, temveč ga zelo jasno izpostavlja.

Nikolaj Beer, Herman Gvardjančič
25. 1. - 27. 3. 2024

Nikolaj Beer in Herman Gvardjančič sta slikarja, ki sta v letu 2023 prejela Prešernovo nagrado. Herman Gvardjančič je dobil nagrado za življenjsko delo, Nikolaj Beer pa nagrado Prešernovega sklada. Slikarja izhajata iz povsem različnih geografskih, kulturnih, jezikovnih in osebnoizpovednih okolij. Skoraj bi lahko rekli, da med njima obstaja več razlik kot sorodnosti, hkrati pa se v svojem ustvarjanju na nek način dopolnjujeta, saj govorita isto, le da vsak na svoj način.

ŠTEFAN GALIČ / BAKOS TAMÁS
16. 11. 2023 – 10. 1. 2024

Štefan Galič (1944─1997) je bil eden izmed redkih v Pomurju živečih in delujočih umetnikov, ki si je za svoj glavni umetniški izraz izbral barvni lesorez. V tem mediju je do potankosti razvil svoj osebni in izvirni likovni jezik, s katerim je zaslovel ter za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja. Bakos Tamás je samouk, ki je dvanajst let živel kot brezdomec na ulicah Budimpešte in le za las preživel napad s strelnim orožjem. Njegovega ustvarjanja ne moremo pripisati nobenemu znanemu likovnemu gibanju, vendar navdušuje z izraznostjo svojega slikarstva.

LOJZE LOGAR. Črne slike in Davidovi vrtovi (1980 – 1995)
7. 9. - 3. 11. 2023

Razstava je ponovitev istoimenske razstave akademskega slikarja in grafika Lojzeta Logarja iz leta 2020, ki pa je takrat javnost žal ni videla zaradi pandemije koronavirusa in posledičnega zaprtja galerij.

Torzo, 1979, foto: Boris Gaberščik, arhiv GBJ
8. 6. - 11. 8. 2023

Razstava Dragice Čadež z naslovom Zgodba o lesu in glini predstavlja presek več kot petdesetletnega opusa umetnice, ki je od sredine 60. let dodobra zaznamovala slovenski in širši regionalni kulturni prostor. Na ogled so izbrana dela iz zbirke Galerije Božidar Jakac, ki v svoji zbirki hrani več kot 270 del.

HUBERT KLOTZECK. Pregledna razstava fotografij
14. 5. - 24. 5. 2023

Hubert Klotzeck je fotograf, lastnik galerije in tiskar umetniških del. Njegova področja delovanja so avdio in digitalni mediji ter predvsem fotografija.

JANEZ BERNIK. Slike iz zbirke Galerije Antikvitete Novak / ENDRE GÖNTÉR. Terra Pannon
2. 2. – 31. 3. 2023

V Galeriji Murska Sobota smo se začeli povezovati in sodelovati tudi s slovenskimi zasebnimi galerijami, saj ima prenekatera izmed teh galerij v svojih zbirkah številne posamične umetnine, v nekaterih primerih pa kar odlične zbirke najpomembnejših slovenskih umetnikov. Janez Bernik, Endre Göntér

MARJAN GUMILAR. Razbita površina
17. 11. 2022 - 18. 1. 2023

Akademski slikar Marjan Gumilar je znano in cenjeno ime slovenske likovne umetnosti, ki ga na ustvarjalni poti spremljamo že skoraj štiri desetletja. Sodi v krog umetnikov, ki je v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja vzniknil na postulatih visokega modernizma.

MITJA KONIĆ. Vedno sem si želel belega konja / TINA ĐENADIĆ&NATAŠA GAŠPARAC. Slike
2. 9. - 26. 10. 2022

V Galeriji Murska Sobota bosta tokrat v istem terminu na ogled dve razstavi, ki sta obe plod medgalerijskega sodelovanja s kulturnima ustanovama iz Dolenjske. Razstavo Mitje Konića smo pripravili v sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, razstavo umetnic Tine Đenadić in Nataše Gašparac pa v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Kočevje, pod okriljem katerega deluje Likovni salon Kočevje. Tovrstne izmenjalne razstave pomembno bogatijo naš razstavni program, saj pomursko publiko seznanjajo s sodobno likovno produkcijo, ki nastaja v drugih slovenskih pokrajinah, hkrati pa nam takšno vzajemno sodelovanje omogoča, da domače, pomurske avtorje, predstavimo tudi v razstaviščih izven Prekmurja.

VIDEZ TIPNEGA, 8. državna tematska razstava JSKD Republike Slovenije
30. 6. – 10. 8. 2022

V četrtek, 30. junija, bo v Galeriji Murska Sobota ob 18. uri na sporedu otvoritev že 8. državne tematske razstave z naslovom Videz tipnega. Razstava, ki bo na ogled do 10. avgusta letos, je nastala v sodelovanju Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Območne izpostave JSKD Murska Sobota.

GUSTAV GNAMUŠ. FUGA (slike 2018 – 2022)
8. 4. - 18. 6. 2022

Gustav Gnamuš se je v Galeriji Murska Sobota s svojo samostojno razstavo prvič predstavil leta 2009. Njegova razstava z naslovom Fuga je tako že njegova druga razstava v naši galeriji in je rezultat umetnikove želje, da bi se v naši galeriji predstavil še enkrat, in sicer z razstavo slik in gvašev, ki so nastali med leti 2018 in 2022. Prav tako smo si tudi mi želeli še enkrat predstaviti dela tega pomembnega predstavnika slovenskega visokega modernizma, Prešernovega nagrajenca in dolgoletnega predavatelja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

DUŠAN KIRBIŠ. Predmeti in podobe
13. 1. - 23. 3. 2022

Pri Kirbiševi murskosoboški razstavi Predmeti in podobe ne gre za pregledno razstavo v kronološkem smislu, kljub temu pa ta razstava na specifičen način sintetizira in zgosti celotno umetnikovo dosedanje ustvarjanje. Na njej so zajete številne zanj značilne dvojnosti, med katerimi je najpomembnejša ta, da je nekaj celovitega lahko predstavljeno tudi kot posamično; kumulativna celota je predstavljena kot mnogoterost njenih fragmentov.

BOGDAN BORČIĆ. Izbor grafik in risb iz stalne zbirke Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki / NATAŠA MIRTIČ. Grafike
14. 10. - 29. 12. 2021

Med Galerijo Murska Sobota in Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki smo v zadnjih nekaj letih vzpostavili izjemno in kontinuirano sodelovanje. Tako smo v različnih razstaviščih Galerije Božidar Kostanjevici na Krki gostovali z razstavami Ignaca Medena (Lapidarij, 2014), Matjaža Gederja (Lamutov likovni salon, 2019). Z razstavo Osamljenosti. Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti (izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota) pa smo leta 2020 gostovali v novih prostorih Galerije Božidar Jakac). Pri nas smo gostili razstave kostanjeviške galerije: Janeza Boljke (2017), Dušana Tršarja (2017) in Mateje Kavčič (2020). V letu 2022 bomo gostili razstavo Mitje Konića, v letu 2023 pa razstavo Dragice Čadež. Tudi pričujoča razstava Bogdana Borčiča. Grafike in risbe iz stalne zbirke Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, ki je postavljena v veliki galeriji in na balkonu Galerije Murska Sobota, ter razstava grafik Nataše Mirtič, ki je postavljena v mali galeriji, je rezultat tega izjemnega sodelovanja.

9. 9. - 29. 9. 2021

Od 9. septembra 2021 je v galerijskih prostorih na ogled pregledna razstava dijakov modula grafično oblikovanje na murskosoboški poklicni in tehniški šoli. Z izobraževanjem za grafičnega tehnika je šola začela v šolskem letu 2013 /2014 in v preteklem šolskem letu je z odlično zaključenim 4. letnikom (4 diamantne in 2 zlati maturantki) končala šolanje 4. generacija dijakov. Na ogled smo postavili izdelke, ki so nastali v zadnjih letih pri predmetih grafično oblikovanje, risanje in likovna teorija.

26 let Slikarske kolonije Primož Trubar Moravske Toplice / 9. julij do 20. avgust 2021
9. 7. - 20. 8. 2021

Slikarska kolonija Primož Trubar Moravske Toplice že od leta 1995, kamor segajo začetki kolonije, zajema pomemben del programa Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, podružnice Murska Sobota. Likovna kolonija se vsako leto v septembru odvija v Občini Moravske Toplice in poteka v organizaciji Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar v sodelovanju z Evangeličansko cerkvijo v Republiki Sloveniji, Občino Moravske Toplice in številnimi drugimi podporniki in sponzorji.

Mirko Rajnar. Up / Andrej Perko. Temnine
14. 5. - 23. 6. 2021

Rajnarjeve slike predstavljajo mehka opna med fizičnim in metafizičnim, med vsakdanjim in nevsakdanjim. Tako svetloba kot krožno razlivajoči se madeži so v ikonografskem smislu nosilec skrivnosti, simbol upanja, novega življenja in rasti. Minevanje, dvoumnosti in skrite podobe, ki jih ustvarjajo podobotvorne geološke plasti, so prav tako tudi glavni motivi Perkovega cikla Temnine. Fotografije iz tega cikla so začele nastajati že leta 1972 (negativi so bili pozneje digitalizirani), kar nam govori o tem, da se je umetnik tej tematiki posvetil zelo premišljeno in brez kakršne koli naglice.

Barbara Schölß / Michael Schölß / Hans Dollinger
9. 4. - 5. 5. 2021

Ob ponovnem odprtju galerij in muzejev bo v Galeriji Murska Sobota na ogled razstava treh umetnikov in nemškega Ingolstadta: Barbare in Michaela Schölß ter Hansa Dollingerja.

Strmina srca, 2020, olje na platnu, 90 x 80 cm
4. 2. - 24. 3. 2021

Vljudno vabljeni k ogledu razstave ZDENKO HUZJAN. GEOGRAFIJA TIŠIN. Razstavo si bo mogoče ogledati med 4. februarjem in 24. marcem 2021.

LOJZE LOGAR. Črne slike in Davidovi vrtovi (1980 – 1995)
7. 9. - 3. 11. 2023

Razstava del akademskega slikarja in grafika Lojzeta Logarja osvetljuje njegovo umetniško vlogo in likovno zapuščino v Pomurju. Logar je bil eden prvih vodij Razstavnega paviljona arhitekta Novaka, predhodnika Galerije Murska Sobota.

Stanek. RETRO#MMXX / Mateja Kavčič. VEZI
10. 9. - 28. 10. 2020

Vljudno vas vabimo na ogled razstav Mitja Stanek / RETRO#MMXX in Mateja Kavčič / VEZI

DLUPP. 25 LET. Razstava članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije
11. 6. - 25. 8. 2020

Vljudno vas vabimo na odprtje in ogled razstave DLUPP 25 let razstava članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije do 25. avgusta 2020.

Veno Pilon, Ajdovščina, 1925, olje, platno, (last: Pilonova galerija Ajdovščina, foto: Primož Brecelj)
11. 6. – 25. 8. 2020

Pilonova galerija hrani najobsežnejšo zbirko del slovenskega slikarja, grafika, risarja in fotografa Vena Pilona. Gostujoča razstava je nastala ob spominu na letošnjo 50. obletnico smrti Vena Pilona.

Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota
7. 5. - 3. 6. 2020

Tematsko razstavo z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota smo postavili v veliki galeriji in na balkonu. Razstava predstavlja presečišče različnih sklopov naše stalne zbirke. Nekatera dela so v naši galeriji že bila predstavljena, nikoli pa niso bila razstavljena skupaj. Tokrat gre za tematski izbor iz naše stalne zbirke, ki je v celoti posvečen konkretni umetnosti.

ALEKSANDER VUKAN. Slike in risbe / NATALIJA ŠERUGA GOLOB. Vestibul (slike in video)
6. 2. 2020 - 31. 3. 2020

Vljudno Vas vabimo na odprtje in ogled razstav ALEKSANDER VUKAN. Slike in risbe in NATALIJA ŠERUGA GOLOB. Vestibul (slike in video). Odprtje bo v četrtek, 6. februarja 2020, ob 18. uri. Razstavi bosta na ogled do 31. marca 2020.

OSAMLJENOSTI. Izrazi tesnobe v “prekmurski” likovni umetnosti (Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota)
3. 10. 2019 - 23. 1. 2020

Razstava Osamljenosti. Izrazi tesnobe v »prekmurski« likovni umetnosti (Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota) je posvečena častitljivemu jubileju, 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. S to razstavo hočemo pokazati, da Prekmurje niti na področju likovne umetnosti ni osamljen brod, ki brezciljno plove po zakotnih močvirjih anonimnosti in lastnega malodušja.

VLADIMIR MAKUC. Pregledna razstava grafik / NANDE VIDMAR. Risbe in grafike iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota
4. 7. - 19. 9. 2019

Vljudno vas vabimo na odprtje in ogled razstav VLADIMIR MAKUC. Pregledna razstava grafik / NANDE VIDMAR. Risbe in grafike iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Razstavi bosta na ogled do 19. septembra 2019.

ROBERT ČERNELČ. Percepcija filma (risbe, slike, videi)

Robert Černelč se ukvarja s slikarstvom, pa tudi s filmsko režijo, scenaristiko, scenografijo in videom. V Galeriji Murska Sobota se je nazadnje predstavil leta 2009 in v desetih letih je nastalo veliko novih del, v katerih je izpostavljen preplet in sovplivanje slikarstva in sedme umetnosti. Razstava bo vključevala risbe, slike in videe, v katerih se avtor intenzivno posveča elementu gibanja. Njegova slikarska dela nastajajo na osnovi fotografskih posnetkov in delujejo kot zabrisani filmski kadri.

LUDVIK VREČIČ. Dela na papirju iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota / TUGO ŠUŠNIK. Déjà Vu (slike in elektrografike)
31. 1. - 28. 3. 2019

Vljudno Vas vabimo na odprtje in ogled razstav “LUDVIK VREČIČ. Dela na papirju iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota” in “TUGO ŠUŠNIK. Déjà Vu (slike in elektrografike)”. Odprtje bo v četrtek, 31. januarja 2019, ob 18. uri. Razstavi bo odprl g. Zoran Hoblaj, podžupan MO Murska Sobota. Na ogled do 28. 3. 2019.

FRANC MESARIČ. Avtoportret
8. 11. 2018 – 17. 1. 2019

Ob 80. letnici Franca Mesariča, legendarnega slovenskega slikarja in enega izmed pionirjev slovenskega hiperrealizma, ki je leta 2013 razstavljal na svetovno pomembni razstavi hiperrealizma v Budimpešti, pripravljamo njegovo razstavo, ki pa po svojem značaju ne bo ne pregledna, ne jubilejna.

VIKTOR SCHECK. Slike / BABETTE UEBERSCHÄR. Skulpture
14. 9. - 24. 10. 2018

Vljudno vabljeni na odprtje in ogled razstave umetnikov iz partnerskega mesta Ingolstadt, Viktorja Schecka in Babette Ueberschär. Odprtje bo v petek, 14. septembra 2018, ob 18. uri. Umetnika bo predstavil kulturni referent mesta Ingolstadt, g. Gabriel Engert.

CARLO FONTANA, NATAŠA KOS, EVA ŽULA
28. 6. - 23. 8. 2018

Razstava slik Carla Fontane je rezultat sodelovanja med italijansko umetniško revijo Juliet in Galerijo Murska Sobota. Fotografinja Nataša Kos je fotografinja, ki je namreč fotografski aparat dobila leta 2012 za svoj rojstni dan. Naključno darilo se je v njenem primeru izkazalo kot najboljše možno darilo. Eva Žula je umetnica, ki jo širše občinstvo komajda pozna. Razlog je zlasti ta, da umetnica ustvarja zelo počasi in z dolgimi obdobji inkubacije, pa tudi do razstavljanja svojih del ne kaže posebnega navdušenja, vsaj ne v smislu, da bi v svojem življenjepisu nizala seznam razstav.

ALEKSANDER ČERVEK TRIO. Intermezzo – Aleksander Červek trio
3. 5. - 16. 6. 2018

Celotni intermezzo, vse, kar je vpel v medigro, predstavlja uverturo v ‘koncert’, ki ga orkestrirajo ‘črne’ Slike. Červek jih je, od poznih osemdesetih let 20. stoletja do danes, razvil v edinstveno umetniško izpovednost. Izjemna tektonika in bravurozno oblikovane teksture ‘črnih slik’ omogočajo, da vanje kontemplativno vstopamo v neštetih pogledih

MONUMENT – DRAGO TRŠAR. Risbe na japonskem papirju
8. 3. - 16. 6. 2018

Ob visokem jubileju, devetdesetletnici Draga Tršarja, se bodo številne slovenske galerije poklonile njegovemu bogatemu opusu s serijo preglednih in tematsko raznolikih razstav, združenih v medinstitucionalnem projektu MONUMENT – DRAGO TRAŠAR.

Ignac Meden. Portreti
11. 1. - 22. 2. 2018

Z razstavo želimo opozoriti na izredno kakovosten in širši javnosti manj poznan pol umetnikovega ustvarjanja, saj portreti niso nastajali po naročilu in so precej intimne narave. Medenovi portreti niso reprezentativni portreti in zavestno delujejo kot študije, vendar še zdaleč ne dajejo vtisa nedokončanosti.

Samo Perpar. 3delne slike
11. 1. - 22. 2. 2018

Podobe Sama Perparja so napolnjene z igrivim nabojem prostodušne in snovno bogate kreativne moči, ki v sebi skriva tudi veliko mero discipline in izvežbane slikarske veščine, pri delu a ateljeju strnjene v eruptiven slikarski ritual. S sugestivno, skoraj “otipljivo” energijo nagovarjajo zlasti tiste ljubitelje umetnosti, ki v času elektronskih medijev še verjamejo v čutno, prvinsko moč naslikane podobe.

DUŠAN TRŠAR. Retrospektiva16. 11. - 30. 12. 2017
16. 11. - 30. 12. 2017

Konec 60. let se je umetnik pridružil skupini mladih ustvarjalcev poimenovanih tudi »Neokonstruktivisti«, med katerimi so bili Dragica Čadež, Drago Hrvacki, Tone Lapajne ter kasneje pridružena Vinko Tušek In Slavko Tihec. Umetnike so povezovali sorodni metodološki pristopi in minimalistična načela oblikovanja, z uporabo sodobnih materialov, kot sta pleksi steklo in neonska svetila.

Igor Banfi. Notranje pokrajine
7. 9. - 3. 11. 2017

Praznina na slikah Igorja Banfija ni meditativna praznina, prej gre za praznino grozečega in vseuničujočega niča, v kateri nasprotja ne najdejo svoje pomiritve, med mikro in makro kozmosom pa ni nobene harmonije. Horizont na njegovih slikah je tista uničujoča sila, ki človeka ali drevo spremeni v povsem nepomemben in minljiv del kozmosa.

Katja Bednařik Sudec. Razkrivanje identitete

V opusu Katje Bednařik Sudec je vseskozi prisoten dualizem med telesnim in duhovnim. Ta dualizem se na simbolični ravni kaže v različnih razmerjih med svetlobo in temo, telesom in njegovo senco ter med preteklostjo in prihodnostjo. Pri tem je zanimivo, da Sudčeva ne vztraja pri samem razmerju kot nasprotju med dvema poloma, ampak v skrajni stopnji ta nasprotja tudi ukinja. Na takšen način ustvari svet, kjer telesno več ni vzrok in razlog bolezni in smrti, prej postane razlog eteričnosti in večnosti. V tem smislu lahko njen ustvarjanje imenujemo tudi »pravljično«. Zlo je še vedno tukaj, vendar ne zares, navzoče je zgolj kot metafora, ki omogoči pomirjujoči rasplet, ki teži k trajnosti.

Plakati Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota

Plakati Mladinskega informativnega in kulturnega kluba Murska Sobota

Dare Birsa. Slike
25. 5. - 22. 6. 2017

Dare Birsa, akademski slikar, grafik, oblikovalec, ilustrator in pedagog, se na svoji tretji samostojni razstavi v Galeriji Murska Sobota predstavlja s slikami, nastalimi med leti 2007 – 2017. Nazadnje se je v domačem pomurskem prostoru samostojno predstavil leta 2007, tako da se tokratna razstava kronološko začne pri koncu prejšnje. Razstava ponovno potrjuje in poudari Birsovo večsmerno raziskovanje, saj se skozi pregled njegovih slikarskih del izlušči več formalno in tematsko različnih serij in ciklov.

Hommage á Tisnikar. Razstava del avtorjev iz stalne zbirke Koroške galerije likovnih umetnosti
23. 3. - 18. 5. 2017

V ozadju vsake od Tisnikarjevih podob je resnična zgodba iz življenja, svojega lastnega ali pa iz življenj tistih, ki jih je v letih svoje nenavadne službe v prosekturi pospremil na zadnji poti. A travmatski naboj teh človeških dram je Tisnikar znal povzdigniti v sfero univerzalnih simbolov. Predanost ustvarjanju in instinktivna zavezanost izbranemu motivnemu svetu je kljub pomanjkanju klasične slikarske izobrazbe, a ob osupljivem tehnološkem znanju, rodila podobe, ki so na svoj poseben način popolne.

Janez Boljka. Mala plastika iz stalne zbirke Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki

Janez Boljka je eden vidnejših predstavnikov slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Diplomiral je leta 1956 na ljubljanski likovni akademiji, tam leta 1959 končal tudi specialko pri profesorju Karlu Putrihu ter leta 1961 še grafično specialko pri profesorju Riku Debenjaku. Je eden vidnejših predstavnikov slovenskega nadrealističnega kiparstva, kar je izkazoval že v svojih zgodnjih delih, izvedenih v železu, na začetku varjenih predvsem iz kosov odpadnega železa ali starega orožja in kmečkih vil.

MOJCA SEKULIČ FO. Mišek kralj in triindvajset zgodb / SAŠA BEZJAK. Dotiki
24. 11. 2016 – 11. 01. 2017

Svet, ki ga upodablja Sekuličeva, je nežen in optimističen, pri čemer pa nikakor ne moremo govoriti o prisilnem ali vsiljivem optimizmu. Njen likovni svet je svet dogodivščin, medsebojnega druženja in spoznavanja. Za ta svet je značilna popolna odsotnost zla. Saša Bezjak, akademska slikarka in magistra kiparstva, se je v Galeriji Murska Sobota že predstavila znotraj skupinskih razstav, tokrat pa prvič razstavlja samostojno. Na ogled bodo risbe, ki so v več različnih ciklih nastajale zadnjih 10 let.

Odprtje razstave Mirka Rajnarja na Dunaju
22. 9. - 9. 11. 2016

Sigmund Freud pravi, da lahko kot grozljivo občutimo tisto, kar nas lahko opozori na notranjo prisilo ponavljanja. Ne glede na vztrajna ponavljanja osnovnih shem pri Baccijevi na moremo zaznati nobene groze, nobene tesnobe in nobene napetosti. Monoprinti Matjaža Gederja so majhnih dimenzij. S tem nakazujejo na poseben intimizem, ki ga grafik vzpostavlja do svojih del.

NAKLJUČJA IV
14. 7. - 7. 9. 2016

Vsaka izmed razstav Naključja v sebi skriva »ključ« pri izbiri sodelujočih avtorjev. Letošnji »ključ« oz. vsebinska usmeritev je PREIZPRAŠEVANJE LIKOVNE TRADICIJE V POMURJU. Zato smo se letos omejili le na umetnike, ki izhajajo iz Pomurja. Večina jih tu živi in ustvarja še danes, nekaj jih živi drugod po Sloveniji, nekateri pa delujejo tudi v tujini. Želeli bi si, da bi na razstavo lahko vključili tudi nekoliko mlajše likovne ustvarjalce, to bo naša naloga v prihodnje.

MATEJ ČEPIN. Kje smo zdaj ? / Where Are We Now ?
26. 5. 2016 - 29. 6. 2016

“Vprašanje Kje smo zdaj?, ki je hkrati tudi naslov Čepinove velike razstave v Galeriji Murska Sobota, je v svojem bistvu dvojno vprašanje. V smislu topografije se slikar s tem vprašanjem sprašuje po geografskem prostoru, v katerega so postavljene njegove podobe.

HANNI GOLDHARDT. Slike / KONRAD RISCH. Skulpture

Osrednje področje delovanja Hanni Goldhardt je slikarstvo, ustvarja pa tudi grafike in umetniške inštalacije. Prav tako je pobudnica in organizatorka mednarodnih likovnih razstav »Svetloba, prostor, Evropa«, »Identitete« ter »Iskanje sledi«. Priljubljene teme ustvarjanja Konrada Rischa so živali in rastline ter človek v svoji nepopolnosti, raznovrstnosti in krhkosti. Razstavljena dela s svojo držo in delovnimi naslovi (»padla žival«, »ranjena figura«, »padli angel«) nakazujejo na fizično in psihično stanje upodobljenih bitij.

Dela pomurskih umetnikov iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota
28. 1. 2016 - 23. 3. 2016

V soboški galeriji vsaj enkrat letno razstavimo različne izbore del iz naše stalne zbirke v obliki občasne razstave in na takšen način omogočimo, da naša stalna zbirka živi in komunicira z obiskovalci. Tokratna razstava nosi naslov Dela pomurskih umetnikov iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Na razstavi bodo s svojimi deli predstavljeni vsi slikarji, kiparji, grafiki in fotografi, ki so delovali ali še delujejo na področju Pomurja.

20. obletnica Slikarske kolonije Primož Trubar Moravske Toplice
17. 12. 2015 - 13. 1. 2016

Mednarodna Slikarska kolonija Primož Trubar Moravske Toplice tako nadaljuje s svojo prepoznavnostjo in udejanjanjem ideje, ki jo zasleduje tudi Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, da tudi v likovni umetnost prispevajo svoj delež k razvoju in k napredku, ne samo tega ožjega prekmurskega prostora, temveč tudi širšega slovenskega in evropskega.

Uroš Weinberger. Slike in risbe (velika galerija)/ 20 let likovnih delavnic v Galeriji Murska Sobota (mala galerija)
29. 10. - 3. 12. 2015

Med ogledovanjem del Uroša Weinbergerja, nastalih med leti 2009 – 2015, ne občutimo lagodja, saj nas v prvi vrsti pretresejo in »dramijo« iz udobne drže pasivnega gledalca. To verjetno ni njihov prvotni namen, prej gre za stranski učinek interakcije z omenjenimi umetniškimi deli, nedvomno pa avtor preko izredno prepričljivo upodobljene refleksije dogajanja v družbi nagovarja slehernega posameznika in trka na njegovo vest. V mali galeriji in v izložbi galerije je predstavljen ožji izbor likovnih del, ki so nastala v spremljevalnem programu ob razstavah v zadnjih dveh letih. Pod strokovnim vodstvom likovnih pedagogov in pedagoških delavcev galerije otroci vseh starostnih skupin po ogledu tekoče razstave ustvarjajo in se preizkušajo v različnih tehnikah in medijih. Z odprtjem razstave praznujemo uvod v dvajseto leto pedagoškega dela v galeriji.

Marlenka Stupica. Ilustracije
3. 9. 2015 - 14. 10. 2015

V veliki galeriji se s svojimi ilustracijami predstavlja Prešernova nagrajenka Marlenka Stupica. Razstavo posreduje Galerija Prešernovih nagrajencev Kranj.

Razstava slik slikarjev
3. 9. 2015 - 14. 10. 2015

Razstavo posreduje Založba UNSU (Založba umetnikov, ki rišejo z usti ali nogami), ki podpira invalidne slikarje in skrbi za popularizacijo njihovih likovnih del.

Mirko Rajnar. Slike
2. 7. 2015 - 19. 8. 2015

Mojca Smerdu. Skulpture
14. 5. 2015 - 20. 6. 2015

Mojca Smerdu je ena izmed najuglednejših kiparskih osebnosti – in sicer ne samo v Sloveniji. Njeno delo – z značajem in značilnostjo – je bilo opaženo, pozorno spremljano in hvaljeno. Po drugi strani se s svojimi jasnimi in preprostimi oblikami naslanja na globoko izkušnjo, ki semantizira tako skupno kot zasebno in posebno.

Izbor iz Stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Stalna zbirka kot tradicija
26. 2. 2015 - 29. 4. 2015

Galerija Murska Sobota nima prostorov za muzejsko postavitev svoje stalne zbirke, a vsako leto pridobi izjemno število izredno kvalitetnih likovnih del. Z namenom predstavljanja pridobljenega gradiva javnosti in popularizacije stalne zbirke v galeriji prirejamo občasne razstave, ki temeljijo na izboru iz stalne zbirke. Namen tokratnega izbora iz stalne zbirke ni zgolj predstaviti naše nove pridobitve, temveč te pridobitve predstaviti kot del celote, ki se mu reče stalna zbirka.

Ignac Meden. U/S/TVAR/I/TVE
27. 11. 2014 - 11. 2. 2015

Svet, ki ga ustvari Meden, ni vzporedni svet ne simulaker. Njegove slike–objekti so povsem novi svetovi znotraj znanega sveta. Starogrški filozof Parmenid je trdil, da o niču ne moremo govoriti drugače, kot da ga afirmiramo. Medenove ustvaritve niso podobe nečesa, temveč so podobe niča.

DUŠAN ŠAROTAR. Duše / CVETKA HOJNIK. Prepletanja
2. 10. 2014 - 12. 11. 2014

Hojnikova v svojih delih izpostavi geometrijske oblike, zlasti krog in kvadrat, ki v skladu z metafizičnim odnosom pionirjev geometrijske abstrakcije povzemata univerzalne lastnosti in zakonitosti sveta. Na simbolni ravni so Šarotarjeve Duše dragocene metafore tistega, kar ostane po tem, ko se sami osujemo in povrnemo v prah. Govorijo o času, ko izginejo časti moč, bogastvo in napuh.

NAKLJUČJA III
10. 7. 2014 - 17. 9. 2014

Bienalna razstava Naključja, že tretja po vrsti, je skupinska razstava, na kateri se srečajo umetniki iz različnih koncev Slovenije, ki poprej skupaj še niso razstavljali. Tako si na tej razstavi lahko ogledamo dela umetnikov, ki so razstavljali v različnih svetovnih galerijah, prejeli številna najvišja državna priznanja, kakor tudi dela umetnikov, ki šele postajajo širše prepoznavni.

Werner Kapfer -slike in Michael Graßl - skulpture
29. 5. 2014 - 25. 6. 2014

Razstava z naslovom Werner Kapfer – Slike in Michael Graßl – Skupture je sad dolgoletnega sodelovanja med Galerijo Murska Sobota in Muzejem za konkretno umetnost iz Ingolstadta. Razstava nam predstavlja dva sodobna nemška likovna umetnika.

Ciril CESAR, kipar in oblikovalec
3. 4. 2014 - 18. 5. 2014

Pregledna razstava Cirila Cesarja najbolj ustreza klasifikaciji razstave, ki sodi v predstavitev njegovih najvidnejših del na vseh področjih avtorjevega delovanja. Predstavlja se s posameznimi, pomembnejšimi kiparskimi deli, katera so najbolj temeljila na iskanju novega kiparskega izraza, ki je v slovenski sodobni umetnosti zapustil tudi slogovne prednosti. Iskati in najti jih je mogoče predvsem v njegovi psihološki izpovedi v portretu in figuraliki ter v arhitekturni filozofiji konstrukcije steklenih skulptur.

Razstava članov DLUPP 2014
30. 1. 2014 - 19. 3. 2014

Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije je bilo ustanovljeno leta 1992 na željo akademskih likovnih umetnikov iz severovzhodne regije Slovenije. Včlanjenih je 24 umetnikov, ki ustvarjajo v vseh smereh likovne umetnosti. Člani se predstavljajo s svojimi umetniškimi deli na posameznih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Drago Tršar. Portreti
14. 11. 2013 - 15. 1. 2014

Galerija Murska Sobota in Pomurski muzej Murska Sobota Vas vljudno vabita na ogled razstave DRAGO TRŠAR. Portreti

LOJZE SPACAL: Matrica-grafika-slika
6. 6. 2013 - 21. 8. 2013

Katalog bodo predstavili Marko Arnež (Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj), Robert Inhof (Galerija Murska Sobota), dr. Milček Komelj (Ljubljana) in Marko Košan (Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec).

Vladimir Potočnik st., Slike
4. 4. 2013 - 22. 5. 2013

Vladimir Potočnik st., Slike in pomurski študenti Gabrijela Stupice iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota

From Page to Space / Od strani do prostora
11. 10. 2012 - 9. 3. 2013

Specifične uporabljene tehnike in dejstvo, da so mnoga dela natisnjena, omogočajo umetnikom, da razvijejo skulpture in objekte na presenetljiv in stimulativen način. Če lahko označimo reklamne zgibanke in kartonske igračke, ki so izrezane in sestavljene, ali prve skokice (tridimenzionalne oz. pop-up knjige) kot predhodnike objektov, ki so predstavljeni na tej razstavi, ne moremo več govoriti o skulpturi v tradicionalnem smislu. Tradicionalna skulptura je narejena iz kosa lesa ali kamna, medtem ko imamo tukaj opravka z montažo delčkov papirja ali lepenke, ki so sestavljeni v tridimenzionalen objekt.

Naključja II
19. 7. 2012 - 19. 9. 2012

Leta 2010 je Galerija Murska Sobota pripravila skupinsko razstavo Naključja, na kateri je sodelovalo 16 avtorjev, ki so se v GMS že predstavili s svojimi samostojnimi razstavami, na tej skupinski razstavi pa so se razstavili z deli, ki še sploh niso bila nikoli ali pa so bila zelo poredko razstavljena. Namen je tudi bil na eni razstavi združiti dela umetnikov, od katerih jih večina ni nikoli skupaj razstavljala. Razstava se je obnesla tako dobro in naletela na tako pozitiven odziv, da smo se odločila, da bo to kar nova bienalna razstava Galerije Murska Sobota.

Izbor iz stalne zbirke Muzeja za konkretno umetnost Ingolstadt
7. 6. 2012 - 4. 7. 2012

Partnerski mesti kot takšni namreč več nista prioriteta, saj se je medgalerijsko sodelovanje med Muzejem za konkretno umetnost in Galerijo Murska Sobota razvilo do visokega in izjemno profesionalnega sodelovanja pri katerem šteje edino izmenjava vrhunskih razstav in medkulturni dialog. Razstava je dejansko nacionalnega pomena, saj je za tako majhno galerijo, kot je naša prav poseben privilegij gostiti dela takšnih klasikov evropskega geometrizma, ki so v svojem delovanju zasledovali štiri osnovne postulate konkretene umetnosti: diagonalo, kvadrat, krog in trikotnik.

Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota. Nove pridobitve
5. 4. 2012 - 30. 5. 2012

Pridobili smo odkupe iz Evropskih trienalov 2007 in 2010, dela klasikov slovenskega visokega modernizma kot so: Bogdan Borčič, Gustav Gnamuš, Vladimir Makuc, France Rotar, Drago Tršar, Žarko Vrezec, Tugo Šušnik. Pridobili smo številna dela referenčna Pomurskih likovnih umetnikov: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Robert Černelč, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Ferenc Kiraly, Franc Mesarič, Martina Mihoković in Mirko Rajnar.

Červek, Meden, Mesarič, Rajnar
19. 1. 2012 - 21. 3. 2012

Razstavo Červek, Meden, Mesarič, Rajnar, so zasnovali štirje avtonomni likovni ustvarjalci, ki jih ne združuje morda neki isti slikarski credo, ali pa bi njihov skupni nastop temeljil predvsem ali celo izključno na sami lokaciji prebivanja. Le-to sicer nedvomno in včasih celo usodno določa okoliščine, najbrž bolj kot neprijazne okoliščine ustvarjanja. Ne gre namreč za nekakšen vocatio localis v katerem bi iskali skupen izvor in skupne lastnosti, ampak za globlji, močnejši in širši razlog.

Reprodukcija levo zgoraj: Parnik, oljni pastel.
1. 12. 2011 - 6. 1. 2012

Sandi Červek je slikar, ki je zaslovel predvsem s svojimi tako imenovanimi črnimi slikami, s katerimi je nadvse izvirno razširil izrazne možnosti črne barve. Te njegove črne slike lahko razumemo tudi kot ogromna meditativna vrata, kjer Červek s svojim strukturiranjem slikovne površine iz hipne percepcije preide v zaporedje in tako svojim slikam da temporalni značaj glasbe.

Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost 6 Slovenija: Jaz, tukaj, zdaj
3. 11. 2011 - 23. 11. 2011

Bienalna razstava Pogled na likovno umetnost Dolenjske, Bele krajine in Posavja je po desetih letih prerasla svoje ustaljene okvire in se sedaj širi na teritorij celotne Slovenije. Zasnova razstave temelji na izhodiščih prvotne bienalne razstave Pogled s pomembno razliko, da odslej pri izboru del sodelujejo posamezni kustosi večine pomembnejših slovenskih regionalnih galerij (9), ki redno spremljajo razvoj sodobne likovne umetnosti.

Csaba Nagy. Palinodic Creations. Slike in grafike
28. 9. 2011 - 19. 10. 2011

Na tokratni razstavi v Galeriji Murska Sobota predstavlja svoja likovna dela madžarski umetnik Csaba Nagy. Uveljavljeni slikar, grafik in kipar sodi med mlajšo generacijo likovnih umetnikov na Madžarskem. Je prejemnik številnih državnih nagrad, med drugim tudi leta 2000 prestižne Velike nagrade na grafičnem bienalu Miskolc v Budimpešti in leta 2008 priznanja Munkácsy Award za izjemne umetniške dosežke.

Mladi umetniki Pomurja
7. 7. 2011 - 16. 9. 2011

Namen skupinske razstave »Mladi umetniki Pomurja» je pokazati dela, ki jih ustvarja mlajša generacija pomurskih umetnikov. Z besedo »mladi« ne mislimo umetnikov, ki bi bili mladi po starostno dobi, ampak so »mladi« v smislu svoje navzočnosti v Galeriji Murska Sobota. Nekateri so se v naši Galeriji že predstavili s svojimi manjšimi razstavami ali pa so že sodelovali na kakšnih skupinskih razstavah, nekateri pa se sedaj predstavljajo prvič.

France Rotar. Povratek k jedru. Skulpture in risbe.
26. 5. 2011 - 29. 6. 2011

V ciklusu Krogel najde svoj odmev Rotarjev zgodnejši cikel Ščitov, kjer konveksne površine dobijo povsem specifični simbolični pomen. Spolirane konveksne ploskve pri Kroglah in skrajna krajca razrezanih krogel spominjajo na oči ali na konveksno ogledalo. Tisto, kar umira, tako še v svoji poslednji gesti poskrbi za varnost svojega zaroda.

Bogdan Borčič. Najdene stvari. Slike in grafike
14. 4. 2011 - 18. 5. 2011

Tišina in spokoj, ki ga zaznamo skozi vse cikluse Borčičevega ustvarjanja, od ciklusov komiških konob, školjk, preko minimalizma osemdesetih let do ateljejev, vrat in stolov, postane dejansko ogrožena spričo fragmentov računalniških delov, čipov in elektronskih vezij, ki ta spokoj načenjajo in sliko definirajo kot videz oziroma sofizem, po katerem se slika kaže kot nekaj, kar po svojem bistvu ni.

Evropski trienale male plastike 2010. Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom
10. 12. 2010 - 24. 3. 2011

Murskosoboški trienale je znan kot eden izmed dveh osrednjih dogodkov, posvečenih mali plastiki – drugi, morda bolj poznan »zahodnoevropski publiki«, se od leta 1980 odvija v Fellbachu, Nemčija. Slovenski trienale se odlikuje po izključno evropski naravnanosti, saj povezuje nekdanjo Vzhodno in Srednjo Evropo z Zahodno Evropo.

Endre Göntér. Iskanje identitete
16. 9. 2010 - 6. 10. 2010

Slikar Endre Göntér je človek panonskega prostora, ki se zaveda svojih madžarskih korenin. Termin “panonski prostor” zanj ni samo pogled v preteklost, na skupni izvor, to niso samo stoletja skupnega doživljanja in prestajanja zgodovine slovanskega, germanskega, judovskega in madžarskega naroda.

Skriti jezik. Razstava plesnih fotografij Mihe Frasa
24. 8. 2010 - 29. 8. 2010

Miha Fras je fotograf že več kot dvajset let. S fotografskim aparatom je vstopil na oder v svet uprizoritvenih umetnosti in se še posebej posvetil dokumentiranju plesnih prestav večine domačih sodobnih plesnih ustvarjalcev in plesni fotografiji. Je tudi dolgoletni fotoreporter Mladine, portretist revije Literatura, fotograf Mestne občine Ljubljana. Svoja avtorska dela razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah.

Naključja
10. 6. 2010 - 11. 8. 2010

S skupinsko razstavo Naključja hočemo predstaviti šestnajst slovenskih umetnikov, od katerih se je večina že predstavila v Galeriji Murska Sobota s samostojnimi razstavami. Na tej razstavi želimo, da se predstavijo z deli, ki na samostojnih razstavah niso bila razstavljena, in z deli, ki so manj znana ali pa še sploh nikoli niso bila razstavljena in bodo sedaj razstavljena prvič.

Razstava izdelkov iz likovnih delavnic Galerije Murska Sobota ter OŠ I in OŠ II Murska Sobota
18. 5. 2010 - 2. 6. 2010

Likovne delavnice so pomembna oblika ustvarjanja in druženja skozi umetnost, v njih se udeleženci seznanjajo z deli domačih in tujih likovnih umetnikov in s tem iz prve roke spoznavajo osnovne likovne tehnike in materiale ter raznoliko likovno motiviko. Likovne delavnice v Galeriji Murska Sobota so torej zmeraj osnovane na aktualni razstavi, zato se pričnejo z ogledom le te, šele nato pa sledi ustvarjalni del.

Ludwig Wilding. Vizualni fenomeni
13. 5. 2010 - 2. 6. 2010

Ludwig Wilding sodi med najpomembnejše predstavnike tako imenovanega op-arta v Nemčiji. Je eden redkih, ki se je dosledno poglabljal v zaznavanje ter ob tem raziskoval, kako le-to deluje na opazovalca. Že zgodaj se je odločil za linijo kot umetniško sredstvo in je dosledno raziskal vse možnosti, ki jih le-ta vsebuje.

Aleksander Vukan. Slike
16. 4. 2010 - 5. 5. 2010

Aleksander Vukan skozi iskanje lastnega likovnega izraza raziskuje svet, ki ga obdaja, skozi slikanje pa odkriva tudi samega sebe. K slikanju pristopa neobremenjeno, njegova slikarska poteza je hitra in sproščena, slikarski proces je izrazito nepredvidljiv, na kar nakazujejo tudi številne zareze v slikarsko platno, ki pa so vidne samo na hrbtišču slik, iz sprednje strani pa zakrite z bogatimi barvnimi nanosi in kolaži.

Danilo Jejčič. 50+1 grafika
16. 4. 2010 - 5. 5. 2010

Jejčičev moderni trompe l’oeil je s posnemanjem geometriziranih teles vzpostavlja iluzijo gibanja kot najustreznejšo simbolno prispodobo nestabilne, spreminjajoče in spodmikajoče se realnosti ter negotovosti subjekta v njej. Zato je njegovo delo, ki v gledalčevem pogledu izrisuje vedno nova videnja za naše predstave neposnemljivih teles, v ubranem sozvočju z relativizmom modernega sveta in izgubo subjektovega prvenstva v njem.

Natalija R. Črnčec. Barva
11. 3. 2010 - 7. 4. 2010

Projekt je zamišljen kot prostorska postavitev barvnih teles, ki poudarjajo barvo kot nosilko izraza. Postavitev v prostor je zasnovana kot lebdenje in koncipira na spontanem odnosu ritma, ki se vzpostavi med slikarskimi telesi in prostorom samim. Umetnica želi izraziti moč barve v izčiščeni obliki njenega žarjenja v drobcih, ki so kot svetloba položena v dih barve.

Igor Banfi. Slike
11. 3. 2010 - 7. 4. 2010

Osrednji simbolni poudarek Banfijevih Horizontov je skrit v edinem “oprijemljivem” predmetu – v drevesu. Drevo je namreč edini predmet, ki ga v njegovih delih z gotovostjo prepoznamo. Banfijevo drevo zmeraj nastopa v ednini in sredi ravnice, morda panonske pušče, kljubuje času. Drevo že od nekdaj velja za simbol dolgega življenja in nesmrtnosti, v vzhodnih kulturah pa tudi ponovnega rojstva.

Pogled Od zgoraj. Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije
4. 2. 2010 - 24. 2. 2010

Pogled od zgoraj je v ožjem pomenskem okviru mogoče razumeti zgolj kot pogled iz ptičje perspektive: skozi tak pogled se predmeti in ljudje pokažejo v drugačni luči, nevidno postaja vidno, linija horizonta se izgublja oz. pomika navzdol, videno se postavlja v drugačni red kot sicer, tudi v stilizirano kompozicijo ali celo ornament.

Gustav Januš. Slike
7. 1. 2010 - 27. 1. 2010

Oblika, raztopljena v barvni madež, in substanca, upeta v kaligrafsko nemirno črtno risbo, se ujameta v elegantni umetniški ekvilibrij fenomenološkega dojemanja stvari, s katerim Januš sugestivno presega spekulativni formalizem hermetičnega, samozadostnega abstraktnega slikarstva, ki se je že davno izčrpal v opusih številnih imenitnih modernističnih slikarjev 20. stoletja.

Samostojna razstava slik Gustava Gnamuša
12. 11. 2009 - 31. 12. 2009

Gnamuševe specifično obdelane velike barvne ploskve iz sedemdesetih in z začetka osemdesetih let so s pretehtanostjo, uravnoteženostjo in stabilnostjo veliki simbolni znaki duhovnega sveta, ki jih je slikar ponujal gledalcu kot meditativne pripomočke. V drugi polovici osemdesetih in na začetku devetdesetih let pa se je njegova življenjska in umetniška izkušnja temeljito spremenila.

Samostojna razstava slik in risb Marjana Gumilarja
10. 9. 2009 - 5. 11. 2009

Na Gumilarjevih najnovejših slikah, ciklu Macchie, se slikarjev interes premesti z organov na organizem, na strukturne procese telesa, ki v prostem očesu ostajajo zakriti. V takšnem kontekstu ni presenetljivo, da asociativno območje Gumilarjevega cikla spomni na mikroskopski pogled, kjer se oko ozre vase in usmeri v telo.

Samostojna razstava slik Roberta Černelča
16. 7. 2009 - 20. 8. 2009

Černelčeve podobe 2008-2009 so slikane iz fotografskega posnetka. Razumemo jih kot izvirne točke za Pogled, ne pa kot »realistične« posnetke. Zgradba pogleda je obrnjena, fotografirano slikarsko platno govori iz sebe, iz notranjosti svoje upodobitve, nikakor pa iz površine, kot predmetnost.

Samostojna razstava grafik Vesne Drnovšek
16. 7. 2009 - 20. 8. 2009

V nevrotičnem času, v katerem smo vse manj subjekti in vse bolj objekti, ki hrepenijo po ustrezno reklamirani sreči, ki ni nič drugega kot prisilna sreča, so grafike Vesne Drnovšek tisti nedolžni moment, ki nam govori o možnosti prave sreče. Ni naključje, da njeni odtisi spominjajo na podobe, naslikane na zid, saj v metaforičnem pomenu tudi predstavljajo zid oziroma notranjost zidu, na katerega projicira svoj likovni spokoj.

Ladislav Danč (1932-1979). Memorialna razstava
16. 7. 2009 - 20. 8. 2009

Galerija Murska Sobota memorialno razstavo v spomin Ladislavu Danču (1932-1979) pripravlja ob 30-letnici slikarjeve smrti. Ladislav Danč spada v 2. generacijo akademsko šolanih likovnih umetnikov iz Prekmurja. Leta 1970 je skupaj s Štefanom Haukom, Francem Mesaričem in Lojzetom Logarjem ustanovil skupino DHLM, ki je v prekmurski prostor prinesla tokove moderne likovne umetnosti.

Od Zemlje do vesolja
23. 6. 2009 - 10. 7. 2009

Razstava je nastala v sodelovanju z astronomskim društvom Kmica Murska Sobota ob Mednarodnem letu astronomije 2009. Na ogled so postavljeni posnetki vesolja, povečini nastali s teleskopom Hubble. Tovrstni posnetki so sicer polje raziskovanja poklicnih astronomov, tokrat pa si jih lahko ogledate tudi vi. Razstava je zaradi didaktične oblike primerna tudi za otroke in mladino, saj je opremljena z pojasnili in opisi.

Anton Buzeti - erotične karikature
11. 6. 2009 - 9. 7. 2009

Buzetijeva erotična karikatura je groba in v tem smislu sorodna karikaturam, ki jih objavlja Larry Flyntov hardcore pornografski časopis Hustler. Bistvena razlika je ta, da Buzetijeve erotične karikature niso politično obarvane, pač pa so skoncentrirane izključno na erotiko.

Razstava neakademskih likovnikov Pomurja
11. 6. 2009 - 9. 7. 2009

Razstava obiskovalcem ponuja oris ljubiteljske likovne produkcije celotnega Pomurja. Razstavljenih je 51 del različnih likovnih zvrsti in motivike, nastalih izpod rok 39 avtorjev. Izbor del za razstavo je izvedla tričlanska strokovna komisija v sestavi: Ignac Meden – akademski slikar (predsednik komisije), Dubravko Baumgartner – akademski slikar, Irma Brodnjak – kustodinja v Galeriji Murska Sobota.

Izbor najnovejših pridobitev za stalno zbirko Galerije Murska Sobota
7. 5. 2009 - 4. 6. 2009

Galerija Murska Sobota je v letu 2008 za stalno zbirko pridobila dela naslednjih avtorjev: Mirka Rajnarja, Bogića Risimovića Risima, Antona Cetina, Franca Mesariča, Sandija Červeka, Tatiane Antošine (Rusija), Petra Niemanna(Nemčija), Julie Six (Francija), Christiana Tinkhauser-Thurnerja (Avstrija9, Gerolda Tuscha (Avstrija), Martine Bohar, Dareta Birse, Ferenca Kiraly, Dubravka Baumgartner ter Žarka Vrezca.

Žarko Vrezec - Ilustracije
7. 5. 2009 - 4. 6. 2009

Žarko Vrezec tudi v času, ko je na voljo veliko modernih pomagal, kot so računalniški programi, ostaja pri tradicionalnih likovnih tehnikah in preverjenih načinih upodabljanja. S svojo naravoslovno ilustracijo se navezuje na bogato in dolgo tradicijo, ki v Evropi sega vse do srednjega veka in iluminiranih rokopisov, italijanske in flamske renesanse, nizozemskega in francoskega slikarstva 18. stoletja itd.

Janez Marenčič. Fotografije
7. 5. 2009 - 4. 6. 2009

Formalna premišljenost in pretehtanost Marenčičevih posnetkov nikoli nista bila rezultat srečnega naključja. Po fotoaparatu je namreč posegel šele, ko si je ustvaril dokončno podobo o fotografskem posnetku, njegovi vsebinski sporočilnosti, premišljenem kompozicijskem redu in kotu snemanja, usklajenih barvnih ali tonskih razmerjih.

Jožef Muhovič. Iz oči v oči s prezenco
9. 4. 2009 - 30. 4. 2009

Muhovičevo slikarstvo je vseskozi predvsem intimno, tudi takrat, ko gre za izjemno velike formate, ki gledalca povsem obvladujejo. Njegova platna nam govorijo predvsem o praznem prostoru, oziroma o iluziji, ki je tudi taka kot je, predvsem stvar dogovora.

Umetnine iz Prekmurja. Od romanike do modernizma
5. 2. 2009 - 5. 4. 2009

Razstava želi predstaviti poglavitne mejnike umetnostnozgodovinskega razvoja od romanike do modernizma v Prekmurju. Razstavljeno je nekdanje umetnostno bogastvo, ki so ga skozi stoletja nabrale plemiške rodbine in cerkve in ki se sedaj na razstavi druži z umetninami iz javnih in zasebnih zbirk.

Zdenko Huzjan. Slike in risbe
11. 12. 2008 - 22. 1. 2009

Barvna polja Huzjanovih slik s tankočutnimi tonalnimi prehodi ustvarjajo brezmejnost. Slike vabijo, da se potopimo vanje, tako silhueta figure, ki jo je tja umestil slikar, postane naš tovariš. Ali obratno, mi postanemo njen tovariš, tisti drugi jaz, ki hrepeni, si drzne hrepeneti in želeti.

Samostojna razstava slik Tuga Šušnika
6. 11. 2008 - 4. 12. 2008

Najnovejša dela Tuga Šušnika z vsemi svojimi zlatimi, srebrnimi in fluorescentnimi barvnimi eksplozijami na prvi pogled lahko delujejo tudi precej odbijajoče, saj gre ravno za tiste barve, ki so v drugačnih »slikarskih« in podobarskih ter reklamnih konceptih značilne za vizualno najbolj agresiven kič.

Samostojna razstava kipov Toneta Demšarja
9. 10. 2008 - 30. 10. 2008

Citat, vzet iz plakata, ki ga je Tone Demšar pripravil za eno od svojih razstav, je umetnikov osnovni likovni credo. V praksi odmeva že v delih, ki jih je ob zaključku študija na ljubljanski akademiji še vedno oblikoval pod očitnim vplivom svojega profesorja na specialki, Slavka Tihca, poudarjen pa je tudi v njegovem zadnjem velikem ciklu, ki ga je ustvaril v devetdesetih letih, v Vdovah.

Stalna zbirka III. - Dela na papirju
4. 9. 2008 - 3. 10. 2008

Stalna zbirka Galerije Murska Sobota šteje doslej že čez 547 umetniških eksponatov. Ker so galerijski prostori namenjeni občasnim razstavam, prostora za stalno postavitev del iz fundusa stalne zbirke pa ni, ta problem rešujemo tako, da ta dela razstavljamo občasno.

15 let likovne kolonije Izak - Lipovci
10. 7. 2008 - 31. 7. 2008

Letos mineva 15 let od ustanovitve slikarske kolonije Lipovci, po njenem ustanovitelju Izidorju Horvatu- Izaku poimenovane Izak Lipovci. Slikarska kolonija je skozi leta odprla vrata tudi kiparjem. Ob svečani obletnici je izšla monografija, kjer so sodelujoči umetniki predstavljeni s svojimi reprodukcijami ter besedili.

Umetnost ne pozna meja
12. 6. 2008 - 3. 7. 2008

Pod istim imenom in v istem terminu sta v Galeriji Murska Sobota na ogled dve razstavi. V veliki galeriji je na ogled fotografska razstava, ki jo je Galerija Murska Sobota pripravila skupaj s soboškim Mikkom (Mladinski informativni in kulturni klub).

Razstava diplomantov MIKK-ovih likovnih delavnic
8. 5. 2008 - 5. 6. 2008

Na razstavi je 38 del predstavilo 19 mladih likovnih umetnikov, ki so v preteklih letih obiskovali likovno delavnico pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. Likovno delavnico je organiziral soboški MIKK. Ustvarjalci so posegli po različnih likovnih medijih: slikarstvu, grafiki, vizualnih komunikacijah, filmu, arhitekturi ter oblikovanju tekstila.

Razstava Franca Mesariča. Slike in objekti
3. 4. 2008 - 3. 5. 2008

Razstava je nastala ob slikarjevi 70-letnici. Na njej so predstavljena dela, nastala med leti 1970-2008. Težišče razstave sta dva novejša slikarska cikla: Trampolinisti in Kopalci.

Projekcije – identitete
7. 3. 2008 - 3. 4. 2008

Šala, satira, ironija in globlji pomen. Evropski trienale male plastike 2007
10. 10. 2007 - 10. 2. 2008

V vrsti malih skulptur najdemo primere z enako mero igrivega kot tudi zlobnega humorja, pa tudi primere, polne političnih in družbeno kritičnih namigovanj; v oblikah tradicionalnih plastik, od spomenika do skulpture fontane, odkrijemo ironične spore s filozofijo, zgodovino književnosti in umetnostno zgodovino.

Razstava del iz likovnih delavnic Galerije Murska Sobota
5. 9. 2007 - 15. 9. 2007

Otroštvo je čas posebne senzibilnosti do narave, ko otrok pridobi največ izkušenj. V mozaiku otrokovega življenja je prav zato ustvarjanje v galeriji ena od možnosti naučiti se opazovati, prisluhniti, primerjati, sestaviti, oblikovati ter brez zadrege narediti piko, črto in vse, kar temu sledi. Talent dobi možnost, da se polno razvije. Okrepijo se pogum, zaupanje in samovrednotenje.

Slike in grafike Jožeta Zrima, Antona Cetina in Virgilija Nevjestića
27. 6. 2007 - 27. 7. 2007

Razstavi slik, grafik in risb Antona Cetina, Virgilije Nevjestića in Jožeta Zrima v Galeriji Murska Sobota botruje njihovo druženje na Šoli za uporabno umetnost v Zagrebu v letih 1954-1959 in skupno bivanje v Parizu, kjer so se ponovno srečaliu po končanem študiju v Zagrebu.

Majski salon ZDSLU
18. 5. 2007 - 18. 6. 2007

Sproščeno pestrost letošnjega Majskega salona poživlja vsak avtor po svoje in tako izpričuje težnjo po ustvarjalnosti, ki jo potrjuje že samo neverjetno število članov likovnega društva. Vsa ta dejavnost je gotovo značilna in pomembna – tudi zaledje za pojav pomembnih ustvarjalcev.

Samostojna razstava slik in objektov Ignaca Medena
12. 4. 2007 - 6. 5. 2007

Medenove stvaritve, vezane na likovne zakonitosti konkretne umetnosti, sodijo med prva tovrstna umetniška dela pri nas. Z njimi je obelodanil celostni prikaz razvoja problematike notranjih in zunanjih ploskovnih in prostorski dimenzij likovnih stvaritev.

Samostojna razstava slik Darka Birse
14. 3. 2007 - 5. 4. 2007

Najnovejše slike Darka Birse odražajo simboliko duhovnosti svitanja, prebujanja, opažanja in beleženja nejasne pojavnosti predmetnega sveta, sveta senc, polsenc, sledi, črnih lukenj, svetlobnih jeder in žarišč ter zračnih tokov atmosfere, ki se v svoji breztelesnosti odkrivajo v drugačni resničnosti, resničnosti slikarjevega notranjega dojemanja, vrednotenja in sprejemanja skozi lastno izkušnjo in vedenje o njih.

Retrospektivna razstava del akademskega kiparja Ferenca Királyja
6. 2. 2007 - 4. 3. 2007

Umetniške stvaritve Ferenca Kiralya prežema dinamična pulzacija življenja, njegove kompozicije napenjajo skrivnostne, transcedentalne notranje moči. V teh stvaritvah ni ostrih konfliktov in spopadov, tudi v globini njihove ekspresivnosti in apokaliptičnosti se skriva medidativen duh.

BARVA. Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP)
20. 12. 2006 - 20. 1. 2007

Avtorji: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Dare Birsa, Robert Černelč, Jože Denko, Endre Gonter, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Ignac Meden, Franc Mesarič, Suzanne Király – Moss, Vladimir Potočnik, Ignac Premoša, Mirko Rajnar, Marika Sanč – Roth

Umik v zasebno. Erotična dela Draga Tršarja
8. 11. 2006 - 12. 12. 2006

Prvobitne družbe so motiviko spolnosti spoštovale, jo po božje častile, ker ohranja človeštvo. Samo naša civilizacija je zaradi poltičnega in verskega obvladovanja ljudskih množic vse, kar je v zvezi z njo, razglasila za nemoralno. Freud je to pojasnil: vsak impulz, naj bo zaveden ali nezaveden, ki ga pobudi telo in doseže razum, je spolen, in prav taki so tudi vsi človekovi nagoni, ki vodijo človekovo obnašanje.

Razstava del iz fonda stalne zbirke Galerije Murska Sobota - II.del, SKULPTURA
6. 9. 2006 - 26. 9. 2006

Stalna zbirka Galerije Murska Sobota v svojem fundusu, poleg slikarskega, grafičnega, risarskega in fotografskega dela obsega tudi obsežen in pomemben del stalne zbirke, ki ga sestavlja mala plastika.

Viktor Scheck. Slike in grafike
14. 7. 2006 – 6. 8. 2006

Novo odprta samostojna razstava v Galeriji Murska Sobota je zanimivo popotovanje po 50-ih evropskih mestih danes in obenem v preteklost 480 let nazaj.

Razstava del Mednarodne likovne kolonije Lendava 2005
7. 6. 2006 – 28. 6. 2006

Mednarodna likovna kolonija v Lendavi, ki je dočakala Kristusova leta, sveta sicer ni spodobna odrešiti – pa tudi sicer so njeni cilji veliko skromnejši od tovrstne namere – toda njena vitalnost in dosežki nas kljub temu osupnejo. Organizatorji kolonije se že vrsto let odločajo za težjo pot, saj posvečajo posebno pozornost kiparstvu, ki je finančno veliko zahtevnejša umetniška zvrst od dvodimenzionalne umetnosti.

Martina Bohar. Grafike
5. 5. 2006 – 26. 5. 2006

Prepolovljene in zmaličene podgane na grafikah Boharjeve niso ustvarjene niti v smislu homeopatske magije, niti kot apotropejska znamenja. Na njenih grafikah pravljični Hamelinski piščalkar postane znanstvenik, ki pripelje podgane v sterilni in analgenični svet laboratorija.

Dubravko Baumgartner. Slike
5. 5. 2006 – 26. 5. 2006

Zidovi, ki jih je nekoč ustvaril človek, živijo lastno življenje. Zidovi so kot rekonstruirani ostanki kakšne za vselej izgubljene civilizacije. Zid je element, ki v panonskem ravninskem prostoru pomeni prostorsko cenzuro. Glede na dejstvo, da bi jih, hipotetično rečeno, postavili skupaj, nam simbolizirajo ograjo ali ogrado utrdbe.

Rok Zelenko - slike, Leonida Bernetič Zelenko - keramika
5. 4. 2006 – 26. 4. 2006

Aprila 2006 sta v Galeriji Murska Sobota razstavljala zakonca Zelenko iz Izole. Rok Zelenko se je soboškemu občinstvu predstavil s slikami, njegova žena Leonida Bernetič Zelenko pa s keramiko. Razstavo je odprl likovni kritik Dejan Mehmedovič, soboška galerija pa jo je pripravila v sodelovanju z galerijo Insula iz Izole.

Razstava fotografij Mariborskega kroga
8. 3. 2006 – 29. 3. 2006

Za mariborsko fotografijo poznih šestdesetih, še bolj pa sledečih sedemdesetih let je značilno, da je dozorela v specifično enoto, brez katere si že dolgo ne moremo predstavljati razvoja slovenske fotografije dvajsetega stoletja.

Samostojna razstava slik Mirka Rajnarja
2. 2. 2006 – 28. 2. 2006

Mirko Rajnar, pa naj se sliši še tako narativno, briljantno lovi v svoje likovne mreže trenutke, stanja tihih, neizpovedljivih poti. Premišljevanj. Hvaležnosti za doživeto in neizživeto; tu so ujeta stanja ljubezni, čarobne niti, ki jih umetnik zna imenitno prevajati v nekam himnično razlivanje ter skrivati v mehkobo slik.

Nikolaj Beer. Slike in risbe
15. 12. 2005 – 20. 1. 2006

Nikolaj Beer je eden od redkih slikarjev, ki tudi lastne ustvarjalne krize in poraze sprejemajo brez samopomilovanja in obtoževanj vsega in vsakogar okrog sebe. Po nekajletnem obdobju likovnega zatišja je Beru zopet uspelo najti tisto prvinsko moč, ki je odlikovala njegova dela do sredine devetdesetih let.

10 let slikarske kolonije Primož Trubar Moravske Toplice
17. 11. 2005 – 7. 12. 2005

Slikarska kolonija v Moravskih Toplicah v organizaciji Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, Evangeličanske cerkve v Sloveniji in Občine Moravske Toplice se je leta 1995 pridružila dinamičnemu likovnemu dogajanju v Pomurju

Razstava eksponatov mednarodnega tekstilnega trienala iz Nove Galerije v Szombathelyu
6. 10. 2005 – 30. 10. 2005

Na Madžarskem velja Galerija iz Szombathelya za muzej likovne umetnosti, kar je tudi res, saj večino njenih stalnih in priložnostnih razstav predstavlja prav material s področja likovnih umetnosti. Hkrati pa je pomembno dejstvo, da od leta 1990 sodi v našo zbirko tekstilni fond izredne vrednosti, katerega formiranje je vezano na zgodovino szombathelyskih tekstilnih bienalov.

Razstava del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota - 1.del SLIKARSTVO
1. 9. 2005 – 25. 9. 2005

Od nekdaj velja, da je krona znanstvenoraziskovalnega dela na likovno-galerijskem področju postavitev stalne muzejske zbirke. V mislih imam postavitev stalne zbirke sodobne likovne umetnosti Galerije Murska Sobota z likovnimi deli 20. stoletja in novejšimi stvaritvami.

Irina Rahovsky Kralj. Portreti in avtoportreti
7. 7. 2005 – 31. 7. 2005

Za Irino Rahovsky Kralj, ki več kot 30 let ustvarja portrete, smemo reči, da vseskozi goji in ohranja značilen likovni izraz, ki ga po uporabi umetniških sredstev kot oblik osebnega izražanja uvrščamo v okvir široko pojmovanega fauvističnega in ekspresionističnega portreta.

Alenka Viceljo. Sanje v porcelanu
22. 6. 2005 – 1. 7. 2005

Alenka Viceljo se ukvarja z nekonvencionalno tvornostjo znotraj sodobne likovne umetnosti. Material, ki ga izbira za svojo umetniško izpoved, je porcelan. Opiranje na posebnost uporabljene materialne mase se implicira v specifične formovne in historične entitete, saj je »zavedanje materiala« ena osnovnih opredelitev njenega likovnega dela.

Irena Brunec-Tébi.  Fontana misterioznih stičišč
9. 6. 2005 – 1. 7. 2005

Lahko si že predstavljamo videz spomeniškega kompleksa s kopnimi in vodnimi potmi, z bronastimi plastikami v steklenih kroglah, podnevi obsijanega s sončno svetlobo in ponoči razsvetljenega iz svetilnika in premišljeno postavljenih diskretnih svetil.

Andrej Jemec. Slike in grafike
12. 5. 2005 – 3. 6. 2005

Pri stilu in načinu Jemčevega slikarstva gre za pravi Action Painting. Interakcija hipnega vtisa njegove refleksije narekuje hitro dokončanje slike, ki je zdaj zajeta v vsej svoji neposrednosti. Čeprav je razkroj predmetnega sveta dosleden, se ponekod barvni madeži – ravno obratno Leonardovemu strmenju v madeže na starih zidovi – združujejo v antropomorfne barvne entitete.

Žarko Vrezec. Slike
14. 4. 2005 – 5. 5. 2005

Vrezčeve slike, tudi takrat, ko so naslikane monohromno, vsebujejo neko tiho notranje žarenje. Vir svetlobe je vedno postavljen v notranjost slike, v prostor med slikovnim poljem in steno, se pravi v plasti, ki razmejujejo vidno od nevidnega. Namesto klasične perspektive nastopi plastenje barvne materije.

Skupinska razstava del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije
4. 3. 2005 – 24. 3. 2005

Razstavljalci: Igor Banfi, Dubravko Baumgartner, Nikolaj Beer, Franc Bencak, Dare Birsa, Ivo Bošnjakovič, Irena Brunec – Tébi, Robert Černelč, Jože Denko, Marika Danč Roth, Endte Gonter, Marjan Gumilar, Štefan Hauko , Zdenko Huzjan, Ignac Meden, Franc Mesarič, Franc Király, Suzanne Király Moss, Vladimir Potočnik, Ignac Premoša, Mirko Rajnar

Štefan Hauko. Slike
4. 2. 2005 – 27. 2. 2005

Če Hauko v oblikovnem svetu izhaja predvsem iz vizualne podobe Prekmurja in v njem ohranja spomin na ravnine, prapovezanost vode in zemlje in zraka, močvirska drevesa in predvsem trave, v občutenju pa tesnobo posameznika, izgubljenega v brezmejnem prostranstvu, kjer se je ustavil celo čas, je v izbiri barve svobodnejši, saj v značilno paleto barv vnaša tudi druge, njim pogosto tuje, zaradi česar postaja prekmurski pejsaž značilno Haukov, prežet z njegovo osebno mitologijo.

Evropski trienale male plastike 2004. Preporod statuete
30. 9. 2004 – 31. 12. 2004

To, kar smo doživeli v zvezi s figurativno malo plastiko človeške podobe v letih med 1945 in 1989, pomeni izredno situacijo, ki sta jo povzročila politika in ideologija. Evropa se ni razdelila samo na svobodnjaško zahodno in socialistično diktatorsko polovico, ampak so se uveljavili tudi različni principi v umetnosti: na zahodu je prevladovala abstrakcija, na vzhodu figuracija.

EUphoria
10. 6. 2004 – 4. 7. 2004

EU-forija (evforija) je razstava, na kateri so se imeli možnost srečati izvrstni umetniki, ustvarjalci iz petih novih članih Evropske unije, pri čemer jim je bila dana možnost predstaviti njihove kulturne korenine in individualne vizije. Predstavljanje. Reprezentiranje njih samih, lastne skupnosti, njihovi zgodovinskih izkušenj in hkrati smernic za prihodnost.

István Hagymás. Fotografije
7. 5. 2004 – 30. 5. 2004

Fotografije lendavskega psihiatra dr. ána Hagymása nam ne prikazujejo narave v smislu sproščujočih in lepih a nezavezujočih vedut. István Hagymás s svojimi fotografijami išče in raziskuje tisto arheologijo kolektivnega spomina in tistih življenjskih principov, ki se skrivajo izza tančice naravnih fenomenov.

Mitja Ficko. Slike
8. 4. 2004 – 30. 4. 2004

Mitja Ficko je začel avoj najnovejši ciklus slik, ki ga je začel slikati po opravljenem magisteriju, s ciklusom upodobljenih kamnov. Ta cikel pa s časom preide v slikanje nežnih, skrivnostnih in tihih vrtov, šipkovih cvetov ter podob mladih žensk, ki so izpolnjene z zelo osebno simboliko.

Razstava del absolventov ALU v Ljubljani
4. 3. 2004 – 28. 3. 2004

Razstavljajo: Matej Lavrenčič, Mateja Korbar, Ana Sluga, Jovi Davinic, Katja Sodec, Katja Pal, Iva Tratnik, Andreja Muha, Suzana veren, Marina Gruden, Ana Kogoj, Sanela Jahić, Urša Vidic, Maja Pučelj

Izkušnja krajine v slikarstvu pomurskih likovnih umetnikov
6. 2. 2004 – 29. 2. 2004

Razvojno dimenzijo obravnavanih pomurskih slikarjev, vpeto v tokovne sodobne likovne umetnosti, od romantično navdihnjene potrebe za ekspresijo do klasične potrebe za redom in koncepturalnim idejnim izrazom, razumemo v luči njihove združene ustvarjalne spontanosti in inteligentnosti, ki slikarstva krajine ne opredeljujeta kot definitivnega izraza, usidranega v videnje krajine, ali statične pojave njene odmevnosti.

Natalija Šeruga. Slike
17. 10. 2003 – 20. 11. 2003

Slikarski opus Natalije Šeruga je avtorsko izredno prepoznaven. Ponekod slikarka sicer podatkovno preobremeni posamezno sliko in bi v likovnem smislu »manj« pomenilo več. Risba je v nekaterih momentih – predvsem pri lobanjah – brez potrebe infantilna, pri slikanju dlak in perja pa se izgubi občutek taktilnosti.

Vladimir Makuc. Slike in kipi
4. 9. 2003 – 4. 10. 2003

Preprostost in poenostavljenost Makučevih form nam razkrivata enega temeljnih principov modernistične umetnosti 20. Stoletja, v katerih sta poudarjena hotenje po prvinskih, primarnih formah in neposrednost izraza.

Mihael Rudl. Slike
7. 8. 2003 – 27. 8. 2003

Mihael Rudl pristopa k slikarskim problemom, ki temeljijo na problematiziranju vzpostavljenih barvnih –oblikovnih odnosov ter njihovih mentalno prostorskih mediger; je pristen raziskovalec slikovnega polja – tako njegovega neomejenega psihičnega prostora kot fizičnih omejitev, ki jih določa sam format.

Likos. Jubilejna razstava 1963 - 2003
16. 7. 2003 – 3. 8. 2003

Likos Murska Sobota je bržkone ena prvih povojnih ljubiteljskih likovnih sekcij v Sloveniji, saj je leta 1973, ko se je ustanovilo združenje likovnih skupin v okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije, delovala že polnih 10 let.

Mirko Bratuša. Navadni kipi
6. 6. 2003 – 2. 7. 2003

Bratuševa misel je zaznavo galerijskega prostora preusmerila v idejo o razstavi v njem, o predstavitvi svojega kiparstva.

Gašper Jemec. Turbolence senc
7. 3. 2003 – 28. 3. 2003

Pri slikah Gašperja Jemca je videti, kot da bi vidni svet uporabljal mimikrijo in se človeškim očem predstavljal zgolj v formi kriptograma. Ta svet je svet notranjega miru in spokoja.

Anton Buzeti. Karikature
5. 2. 2003 – 28. 2. 2003

Večina karikatur s svojo neposrednostjo in nemetaforičnostjo povsem zgreši svoj namen in se utopi v transparentni banalnosti. Likovni pedagog Anton Buzeti je eden izmed redkih, ki pozna likovne zakonitosti karikature in v njej tudi neizmerno uživa.

Sandi Červek in Zdenka Žido. Slike
19. 12. 2002 – 12. 1. 2003

Skupna razstava Zdenke Žido in Sandija Červeka predstavlja hvalnico slikarstvu, še toliko bolj, ker je pri obeh umetnikih problem svetlobe glavni problem. Svetloba pa predstavlja enega od osnovnih pogojev človeškega vida in hkrati s tem tudi slikarstva nasploh.

Vasilije Ćetković Vasko. Skulpture malih dimenzij
14. 11. 2002 – 8. 12. 2002

Skulpture malih dimenzij Vasilija Ćetkovića Vaska so unikatna umetniška dela, ustvarjena v kiparjevem zanosu in predanosti izbranemu ciklusu, ko se Ćetković izrazi do skrajnih meja lastne umetniške moči.

Franc Bencak. Objekti in slike
10. 10. 2002 – 6. 11. 2002

Likovna ustvarjalnost Franca Bencaka, po letih najstarejšega člana Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, odraža njegovo veliko ljubezen in vero v ustvarjalno moč likovna umetnosti.

Bogdan Čobal. Slike in grafike
12. 9. 2002 – 3. 10. 2002

Neutrudno raziskujoča umetniška osebnost akademskega slikarja Bogdana Čobala predstavlja sintezo ustvarjalca in likovnega teoretika, s čimer se je kot likovni pedagog večino delovne dobe ukvarjal tudi poklicno.

Robert Černelč. Slike
12. 7. 2002 – 4. 8. 2002

Černelč konstruira svoje likovno polje kot agresivno jedro, ki stvari k sebi privlači, a jih ravno tako od sebe odriva. Tako na slikah nastajajo konfliktni segmenti komplementarnih barv, ki pripomorejo k temu, da slika kot celota izgleda izjemno napeto in nervozno.

Silvije Arc Popovič. Skulpture in objekti
14. 6. 2002 – 7. 7. 2002

Popovičeva izoblikovana in konstruirana dela iz navidezno cenenih in enostavnih materialov dobijo v galerijskem prostoru drugačen, umetniško definirani status slike, kolaža, risbe, označen s prehodom iz dvodimenzionalne slikovne površine v trodimenzionalen, prostorsko delujoč objekt, artefakt ali skulpturo malih dimenzij.

Jože Denko. Fotografije
9. 5. 2002 – 5. 6. 2002

Fotografija je svoj heroičen razvoj, skozi katerega se je utemeljevala kot umetniška fotografija, temeljila na mediju črno bele fotografije. Ta pa po svoji naravi ni mogla biti osredotočena na barvite atmosferske pojave. S tega stališča Denko morda tvega, da se predstavi kot konservativen avtor.

Suzanne Király-Moss. Slike
11. 4. 2002 – 5. 5. 2002

Avtonomnost lastnega kreativnega in likovnega jezika Suzanne Király Moss se giblje v razponu od lirično občutenega in emocionalno doživetega slikarstva do materializiranega, s prepoznavno strukturalno gradnjo izoblikovanega slikovnega nosilca.

Marija Lucija Stupica. Ilustracije
20. 12. 2001 – 20. 1. 2002

Svet, ki ga ustvarja Marija Lucija Stupica, je svet nežnosti, pričakovanj, radosti in hkrati svet bolečine in strahu. Nevsiljivo sočutje in milina, ki prevevata njene ilustracije, nosita v sebi čustven naboj, ki pa se s svojo resnostjo izogne vsakemu sentimentalizmu.

Nikolaj Beer. Slike
20. 12. 2001 – 20. 1. 2002

Beer je v svojih rojstnih Križevcih na Goričkem slikal napise na pogreben kočije. Kot je bila navada v protestantskih krajih, je šlo za svetopisemske napise. Eden izmed njih je bil tudi napis: »Danes meni, jutri tebi.«

Wilhelm Heiliger. Konkretna fotografija
9. 11. 2001 – 9. 12. 2001

Heiligerjeva zavestna odločitev za fotografijo, se pravi za praktičen in mobilen umetniško ustvarjalen medij, mu danes, v času globalizacije, omogoča hitro in učinkovito komunikacijo s celotnim svetom, posebej s tistim izbranim kulturnozgodovinskim, sociološkim in geografko pogojenim ambientom, ki je napolnjen z intenzivno svetlobo in odraža nek poseben, za umetnika vabljiv kolorit.

Neznani Lojze Spacal. Slike in risbe
11. 10. 2001 – 2. 11. 2001

Razstava »Neznani Lojze Spacal« odkriva del njegovega manj znanega opusa, sebinsko vezanega prav na Slovensko Istro.

Mednarodni trienale male plastike 2001
1. 6. 2001 – 16. 9. 2001

Širina arhitektonske plastike – to je bila namreč razpisana tema v letu 2001 – se torej kaže zlasti v njeni samostojnosti (neodvisnosti, nevezanosti), predvsem pa v skladnosti in logiki notranjosti oziroma njene zgradbe, gradnje sploh, dalje v razmerju do prostora pa še posebej, kjer predpostavljamo njeno izrazito aktivno funkcijo.

Raznovrstnost in enost. Slike
7. 3. 2001 – 7. 4. 2001

V načinu, kako najmlajša generacija danes pristopa k likovnim problemom, je torej opazno dvoje: na eni strani upošteva tradicijo, vzore, modernistično polpreteklost, na drugi strani skuša uveljaviti pritajene razmejitve in razumevanje lastnih pozicij, lastne navzočnosti v razsežju zgodovinskega smisla.

Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije
2. 2. 2001 – 25. 2. 2001

Razstavljanje članov društva, tako individualno koz skupinsko, je najpomembnejše poslanstvo, s katerim lahko bogatimo kulturno ponudbo naše regije, saj hkrati ugotavljamo, da je prav domača likovna umetnost eden od ključnih promotorjev naše pokrajine, čeprav se žal samo ustvarjalci tega včasih premalo zavedamo.

Zdenko Huzjan. Študijska razstava
21. 12. 2000 – 22. 1. 2001

Huzjan nam s svojim slikarstvom govori o eksistencialni stiski in človeški tesnobi, ni pa tesnoben sam način njegovega slikanja. V nasprotju z mnogimi slikarji, ki se čutijo dolžne govoriti o slikanju kot o trpljenju, kot da bi to ne bilo razvidno iz prenekaterega izdelka, je Huzjanov način slikanja nežen in uživaški.

Skulptura malih dimenzij na slovenskem v devetdesetih letih
17. 11. 2000 – 17. 12. 2000

Ugotovimo lahko, da so skulpture malih dimenzij, ki so nastale v 90. Letih, živo prisotne v ustvarjanju sodobnih slovenskih kiparjev, in to ne le kot obrobno razmišljanje in eksperimentalno preverjanje možnosti kasnejše povečave, temveč kot avtonomna, samosvoja kiparska disciplina.

Bogdan Grom. Ameriška dela
12. 10. 2000 – 5. 11. 2000

Rdeča nit razstave je Gromov odnos do novega prostora, do ameriške kulture, do tistega pradavnega sveta Indijancev ali do neposrednega družbenega okolja v velikem mestu.

Tjaša Demšar. Slike
12. 10. 2000 – 5. 11. 2000

Naca Rojnik. Skulpture
5. 9. 2000 – 30. 9. 2000

Vsekakor se Naca Rojnik raje kot s koncepti ukvarja z oblikami. Neizmerno več ji je do tega, da umetnost ustvarja v neposrednem dotiku z rokami, kot da o njej samo razmišlja.

Igor Banfi. Slike (2000)
5. 9. 2000 – 30. 9. 2000

Pričujoča razstava Igorja Banfija je torej več kot zgolj informacija o njegovem najnovejšem ustvarjanju. Pričujoča razstava nam namreč zelo zgovorno priča o stiskah mladega umetnika, ki se hoče ukvarjati s slikarstvom v času, ko le-to postaja vse bolj odrinjeno v senco spričo tako imenovanih »novih medijev«.

Miran Mišo Hochstätter. Sanje in spomini
6. 7. 2000 – 30. 7. 2000

Dobre fotografije so redke. Nastanejo v idealnem sozvočju med avtorjem, modelom in neponovljivo čarovnijo trenutka, ki se je ne da natančno razložiti. Moj oče pravi, da morajo dobre fotografije imeti dušo, mojster Kološa pa, da morajo lepo zveneti.

Pavol Binder. Objekti iz žice
9. 6. 2000 – 30. 6. 2000

Neumorno in vztrajno, z naklonjenostjo, ki je tako zelo tipična za stare mojstre, Binder z mrežo iz žice bodočega objekta premošča prostor, z namenom, da bi ujel svetlobo in zanjo ustvaril prostor, ne da bi pri tem vzbudil pozornost s svojim popolnim obvladovanjem te popolne tehnike.

Zvest Apollonio, Erik Lovko in Klavdij Tutta. Slike
5. 5. 2000 – 1. 6. 2000

Za vse tri slikarje lahko rečemo, da jih poleg zavezanosti h klasičnemu slikarstvu povezuje skupno iskanje korenin in duhovno vračanje k izvirom širšega sredozemskega kulturnega prostora in njegove kulture, katere dediči so tako v materialnem smislu, kot z že vsajeno in duhovno pogojeno gensko zasnovo.

Jože Slak Đoka in Marko Jakše. Ne t´č ne m´š
10. 3. 2000 – 31. 3. 2000

Kako to, da razstavljata skupaj Jože Slak Đoka in Marko Jakše, saj sta tako različna? Ne samo, da se razlikujeta med seboj, tudi njune slike so raznolike.

Dušan Kirbiš. Slike
4. 2. 2000 – 29. 2. 2000

V Kiribševem delu vedno znova naletimo na nenavadne učinke dematerializacije površine, celo tam, kjer dosega posebne barvne in teksturne učinke tako, da neposredno nanaša na platno različne materiale. Vedno znova se snov razkroji v barvne prostore, v iluzijo, v obarvano globino, v katero potone naš pogled.

Mirko Rajnar. Slike (1999)
16. 12. 1999 – 26. 1. 2000

Rajnarjevo slikarstvo je večplastno tako po vsebini kot tudi po formalni plati, ne glede na to, da se je uporaba termina večplastno že tako zbanalizirala, da se ponavadi ta termin uporablja ravno takrat, ko ni kaj povedati in so slike, o katerih se govori, vse prej kot take.

Jože Horvat - Jaki. Jubilejna razstava ob slikarjevi 70-letnici
5. 11. 1999 – 28. 11. 1999

Sprehajati se po Jakijevem slikarskem in grafičnem opusu pomeni bloditi po labirintu človekove podzavesti. Njegova ogromna in nenavadna produktivnost je osupljiva.

Hellmut Bruch: dobitnik velikega častnega priznanja 13. mednarodnega bienala male plastike 1997
1. 10. 1999 – 26. 10. 1999

Stremim po odprtosti in nematerialnosti; moja najljubša materiala sta akrilno steklo in legirano jeklo in njuni s svetlobo povezani lastnosti – transparentnost in odsevanje – mojemu koncepu zelo ustrezata.

Razstava del iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota – 1.del SLIKARSTVO
3. 9. 1999 – 23. 9. 1999

Z memorialno razstavo Ladislava Danča želimo predstaviti njegovo sorazmerno kratko ustvarjalno pot, ki jo je nenadoma prekinila kruta smrt, vendar je bila v osnovi tako široko zastavljena, da nam danes odkriva vso veličino Dančevega likovnega ustvarjanja, odkriva vse od risbe, grafike, stripa, ilustracije, knjižne opreme, štafelajskega slikarstva in poskusov stenskega slikarstva do mozaika.

Karel Brandstatter, Peter Krawagna, Valentin Oman. Slike in grafike
24. 6. 1999 – 18. 7. 1999

V likovnem razvoju Karla Brandstätterja, Petra Krawagne in Valentina Omana se zrcali podoba umetniške avantgarde na Koroškem v drugi polovici 20. stoletja, ki obenem razgrinja širino likovnega dogajanja v tej umetnostno razgibani deželi.

Mednarodna likovna razstava Panonia 98
4. 6. 1999 – 21. 6. 1999

Muzej Međimurja Čakovec je to leto prvikrat organizator mednarodne likovne razstave PANONIA 98, manifestacije, na kateri se predstavljajo umetniki iz Avstrije – Burgenland, Madžarske – Žapanije Zala, vas, Gyoer, iz severovzhodnega dela Slovenije in od leta 1995 iz severozahodnega dela Hrvaške – Međimurja.

Vladimir Potočnik. Slike (1999)
14. 5. 1999 – 31. 5. 1999

V Potočnikovem likovnem izrazu zunanje vsebine in forme vidnega predmetnega sveta pogojujejo notranji likovni jezik, oblikovan v spontani gestualnosti dinamike elementarnega procesa slikarstva realnega vsakdana.

Vladimir Potočnik mlajši. Slike
14. 5. 1999 – 31. 5. 1999

Slikarstvo Vladimirja Potočnika ml. odlikuje radikalna in odločna opredeljenost za formiranje osebnega likovnega izraza, ki korenini v abstraktnem svetu odprtih in zaprtih prostorskih kompozicij, vezanih na dramatičnost same barvne površin, njenih zunanjih in notranjih odnosov, temnih, težko občutenih, prostorsko učinkujočih in nejasno opredeljenih amorfnih form v ospredju, in svetlejših, lažje občutenih, globinsko učinkujočih barvnih pasusih, ki se odkrivajo v ozadju nosilca prostorskega plastenja slike oziroma njene večplastne strukturalnosti.

Silva Horvat. Tapiserije
2. 4. 1999 – 18. 4. 1999

Pričujoča razstava želi obiskovalca seznaniti z več kot dvajsetletno potjo umetniškega ustvarjanja oblikovalke tekstilij Silve Horvat, ki se je slovenski javnosti prvič predstavila s samostojno razstavo v Prešernovi hiši v Kranju pred dvajsetimi leti.

26. razstava mednarodne likovne kolonije v Lendavi
11. 3. 1999 – 29. 3. 1999

Nič posebej novega se ni zgodilo ne za kolonijo, ki je med najstarejšimi na Slovenskem, in verjetno tudi ne za posameznike, ki so se kot običajno zbrali iz vseh vetrov in v mešanici jezikov, ki so se pod vplivom imenitnega Lendavčana razvezali, spregovorili o vsem mogočem in se potem v likovnem jeziku znova posvetili vsak svoji zgodbi.

Endre Göntér. Slike in risbe
19. 2. 1999 – 9. 3. 1999

V najnovejših slikah Endreja Göntérja, ki so nastale v zadnjih dveh letih, se pravi ob koncu drugega tisočletja, torej v času, v katerem se izteka tisoča obletnica ustalitve Madžarov v Panonski nižini, se ponovno obudijo v njegovih slikah podobe slikarjevih občutij in predstav o tem času, o dejanjih ob prehodu iz poganstva in sprejetja krščanstva ter z njim povezane evropske civilizacije tako v materialnem kot duhovnem smislu.

Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja
22. 1. 1999 – 14. 2. 1999

V avtoportretih se skriva določen paradoks. Bolj ko se avtor ukvarja z osebno problematiko, bolj postajajo ti problemi splošni. Prav tako tudi pri nobeni ostali problematiki ne najdemo takih oscilacij kot ravno pri avtoportretih.

Lojze Logar. Grafike, slike, risbe (1968-1998, fragmenti)
23. 12. 1998 – 17. 1. 1999

Lojze Logar se v svojem tridesetletnem ustvarjalnem delu vseskozi giblje v svetu predmetnosti, človeškega lika, živalskega telesa in geometrijskih likov, znotraj katerega s kombinacijo racionalnega geometričnega, konstruktivnega in hladnega ter organskega mehkega in toplega, z analitičnim načinom odstira njegovo večplastnost pomena in predstavljanja različnih nivojev novih vsebin, ki omogočajo raznovrstnost našega branja.

Bogdan Borčič, Jože Tisnikar in Karel Pečko. Slike
20. 11. 1998 – 13. 12. 1998

Ob gledanju, vživljanju in podoživljanju njihovih likovnih stvaritev pa morda le odkrivamo in občutimo neko nenavadno povezanost, predvsem v močnem izžarevanju energije hladnih črnih, sivih, modrih, violetnih, zelenih in morda še kakšnih barvnih tonov, ki v Borčičevih slikah uresničujejo vizualizacijo uravnoteženja homogeniziranega življenja, v Tisnikarjevih slikah zrcalijo tesnobnost in krutost človeškega bivanja in v Pečkovih delih odražajo pridušeno dinamiko, občuteno znotraj bivajočih stalnih, v realnosti in v nadzemeljski svetlobi spoznavnih stvari in njihovega magičnega prehajanja v svet slikarjevih vizij.

6. slikarska kolonija Lipovci 98
29. 10. 1998 – 15. 11. 1998

Sodelujoči avtorji: Štefan Bálazs, Franc Mesarič, Lucija Močnik, Simon Kajtna, Mojca Kajtna, Lászlo Nemes, Suzanne Király Moss, Janez Knez, Goce Kalajdžijski

Maks Kavčič. Med sliko in sceno
2. 10. 1998 – 25. 10. 1998

Ob petindvajsetletnici Kavčičeve smrti smo se odločili, da poskusimo vsaj deloma ponovno odkriti te sledi in jih povezati v celoto. Najlažje je bilo znova osvetliti njegovo slikarstvo, saj je o njem največ napisanega, pa tudi slikarska zapuščina je ostala bolj ali manj neokrnjena.

Gabriela von Habsburg. Skulpture
30. 7. 1998 – 30. 8. 1998

Ob njenih kiparskih delih, ob katerih odkrivamo neokonstruktivistične elemente strukturalnih konstruktivnih izhodišč ruskega konstruktivizma, neoplasticizma 20. in 30. let ter minimalizma 60. let tega stoletja, lahko rečemo, da pri tem ne gre za logiko pomanjšanega modela, temveč za sestavljanje, montažo že gotovih industrijskih materialov, ki jih umetnica izbira, oblikuje, brusi, polira, reže, krajša, izrezuje in določa njihov obseg in zgoščeno formo, ekspresivno občutene celote, s katero doseže želen svetlobni in prostorski učinek.

Nikolaus Hipp. Slike
30. 7. 1998 – 30. 8. 1998

Nikolaus Hipp je slikar, ki zna izraziti in poudariti značilnosti optičnih in psihofizičnih lastnosti posameznih pigmentov ter gibanja energij barvnih površin različnih specifičnih tež: modre in bele, prostorsko učinkujoče barve, rdeče telesne in strukturalne, črne svetlobno refleksne, zelene absorbirajoče in uravnoteženo delujoče, rumene destruktivne in morda še kakšne barve.

2. bienale male plastike učencev OŠ Slovenije
5. 6. 1998 – 22. 6. 1998

1. in 2. bienale male plastike učencev osnovnih šol Slovenije potrjujeta naša pričakovanja, ki so vezana v prvi vrsti na afirmacijo in dvig likovne vzgoje oz. pouka, posebej plastično-prostorskega oblikovanja znotraj samega učnega programa, in z njim boljšega poznavanja izraznosti kipraske ustvarjalnosti in njegove povezanosti s praktičnimi življenjskimi stvarmi; bodisi z estetiko oblikovanja bivanjskega prostora, izdelave raznih pripomočkov, orodij, okraskov…, kakor tudi odpiranja vrat osnovnošolski mladini v tokove sodobne likovne umetnosti in z njo povezane izgradnje lastnega pogleda na likovno ustvarjalnost.

David Smyth. Beležke iz New Yorka
15. 5. 1998 – 2. 6. 1998

Slikarstvo Davida Smytha v nobenem pogldu ne more zanikati svoje navezanosti na tradicijo ameriškega abstraktnega ekspresioneizma, še posebej na akcijsko sliakrstvo.

Ivan Leskošek. Fotografije
9. 4. 1998 – 3. 5. 1998

Avtorja zanimajo mikavnosti, ki jih zaradi hitrega tempa življenja mnogi sploh ne opazijo. Večinoma izhaja iz naravnih oblik, manj je predmetov.

25. razstava Mednarodne likovne kolonije v Lendavi
13. 3. 1998 – 5. 4. 1998

S sadovi letošnje mednarodne lendavske likovne kolonije, ki je brez predaha dosegla že jubilejno srebrno številko 25, smo znova bližje začetnim, malone romantičnim izkušnjam kolonijskega druženja slikarjev krajinarjev.

Jože Ciuha. Slike in risbe
13. 2. 1998 – 8. 3. 1998

Likovni prostor postane prizorišče interpretacij vsebinskih mnogoplastnosti Ciuhovih idej, zvščenih v simultana dogajanja, prežeta s posebno čutno atmosfero mnogoterosti in hkratnosti medsebojnih odnosov figuralnih kompozocij, pogojenih s slikarjevo osebno svobodo, izraženo v lastnem filozofskem pogledu na svet in dogajanja v njem, ki so pogosto nepredvidljiva ali naključna, zato pa umetniško mikavnejša in plodna, če se jim zna ustvarjalec zvedavo prepustiti.

Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Franc Mesarič. 10 let pozneje. Slike
16. 12. 1997 – 9. 2. 1998

Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Franc Mesarič.

Nemes László. Slike
10. 12. 1997 – 4. 1. 1998

Barvanje z akvarelnimi barvami je podobno življenju. Je geneza, polna vznemirljivih napetosti naključij in zavestnih možnosti, in rojstvo, katerega končni rezultat je venomer prepletenost s številnimi vprašanji.

Vojko Pogačar
6. 11. 1997 – 30. 11. 1997

Pogačarjev opus karakterizira poudarjena likovnost, ki se izraža s finim obravnavanjem slikarske površine, z barvnimi in strukturalnimi gradacijami, z zarisi, sevanji in s samo barvitostjo.

Slikarska kolonija Lipovci 97
10. 10. 1997 – 2. 11. 1997

Zmago Jeraj. Krivoustneži
18. 9. 1997 – 5. 10. 1997

Zmago Jeraj je perfekcionist v pravem pomenu besede. Kompozicijska skladnost nejgovih fotografij, izpeljanih z estetsko relevanco, se zdi kot predpogoj in edino možno izhodišče, da posnetek sploh nastane.

13. mednarodni bienale male plastike
23. 6. 1997 – 14. 9. 1997

Doslej smo na bienalnih razstavah v glavnem vztrajali na širokem, stilno nezavezujočem avtorskem izboru male plastike s strani kuratorjev, tokrat pa smo se prvič odločili, da bomo na 13. bienalu predstavili malo plastiko z določeno tematiko, vezano na skupno osnovno, umetniško ustvarjalno izhodišče.

Štefan Balázs. Potovanje po rožnem vrtu
9. 5. 1997 – 27. 5. 1997

Razstava slikarij Štefana Balázsa predstavlja obdobje zadnjih petih let 1992-1997. Usmerjena je na povezano izpoved, pri kateri je vodilna nit doživljanja iskanje s pomočjo formalnih in vsebinskih sprememb stvarnosti.

Ignac Premoša. Slike
11. 4. 1997 – 5. 5. 1997

V sodobni likovni umetnosti postmodernizma zavzemajo danes posebno mesto slikarji, ki so ostajali izven trendovskih pozicij bodisi figuralnega ali abstraktnega likovnega izraza.

János Németh. Skulpture
7. 3. 1997 – 30. 3. 1997

Dela Jánosa Németha so zdijo monumentalna tudi v svoji majhnosti. So manjša po velikosti, vendar ne majhna po pomenu, saj njihova veličina ni odvisna od njihove velikosti, temveč od njihovega učinka in vsebinskega sporočila. Vendar Németh po z potrebi izdeluje tudi kipe večjih dimenzij, po kvaliteti izenačene s svojimi manjšimi deli.

Jože Denko. Slike, risbe in grafike

V najnovejših delih Jožeta Denka je opazna avtorjeva racionalna opredeljenost panonskega prostora znotraj dvodimenzionalne slikovne površine, ki je enkrat vodoravno, drugič pa vertikalno koncipirana, tako da določa, obroblja in pogojuje središčni likovni prostor znotraj katerega obstaja, se godi in traje nek dogodek vezan na predmet, figuro mimetično oblikovanih in ekspresivno občutenih strnjenih form in jeder izvedenih s široko potezo slikarskega čopiča in živahnih intenzivnih fluorescentnih barvah, znotraj katerih ustvarjajo bele površine nek poseben dramatični naboj.

Irena Brunec. Mala plastika in slike
26. 11. 1996 – 15. 12. 1996

Navezanost Irene Brunec na figuralizem v smislu dramatične groteskne deformiranosti človeškega korpusa ali mitoloških bitij v kiparkinih zgodnjih skulpturah, nastalih na začetku 90. let, se sedaj v njenih drobnih, spontano in oblikovno perfektno izvedenih malih plastikah »sodobnih bronzetih« razkrije v intimnem, rahločutnem, zamaknjenem, hkrati pa zavzetem in osebno doživetem spoznanju krutosti in tragičnosti človeške eksistence, odtujenosti, razkola lastnega jaza na realni in sanjski svet ter prvinske nostalgičnosti do bivanjskega prostora.

Razstava del slikarske kolonije Prekmurci na Dunaju
22. 11. 1996 – 15. 12. 1996

Najkrajši odgovor na vprašanje, čemu povabilo k udeležbi v poletni slikarski koloniji v Korotanu na Dunaju, ne obsega niti ene same besede, to je razstava, njena originalnost, pristnost, zasidranost v izpovednem jeziku vsakega posameznega avtorja in v čitljivem prispevku, ki ga je k dosedanjemu besednjaku primaknilo dunajsko okolje.

Razstava udeležencev poletne likovne kolonije Ormož 96
5. 9. 1996 – 30. 9. 1996

Letošnje poletje je zaživela nova kolonija: »Ormož 96«. Ambicije, ustvariti zbirko, ki bi za Ormož lahko pomenila zametek nove galerije, jo že na začetku uvršča med slovenske kolonije s strogo profesionalnimi cilji.

Razstava del članov DLUM
10. 5. 1996 – 2. 6. 1996

Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije 1996
12. 4. 1996 – 9. 5. 1996

Mnogoštevilno članstvo v nekaterih velikih društvih (ljubljansko, mariborsko, dolenjsko itd.), hkrati pa zelo posplošeni interesi in dejavnosti takšnih društev, so narekovali spontano željo po ustanovitvi svojega, lastnega društva.

Razstava del 1. in 2. extempora ZAJČJA DOBRAVA 95
14. 3. 1996 – 8. 4. 1996

Večdnevno slikarsko srečanje zaradi slikanja na prostem v naravi, ki je junija letos (1995) privabilo izbrano skupino enajstih likovnih ustvarjalcev tudi v vzhodno zeleno obrobje Ljubljane, v Zajčjo Dobravo, nadaljuje z zelo priljubljeno in zato v Sloveniji še posebno razširjeno obliko združevanja umetnikov kot tudi približevanja umetnosti najširšemu občinstvu.

Mednarodna likovna razstava Pannonia 95
6. 2. 1996 – 6. 3. 1996

Ni veliko umetniških prireditev v Srednji Evropi, ki se lahko ponašajo s četrtstoletno preteklostjo. Mednarodni likovni trienale Panonija – ki je uspešno preživel zgodovinske valove regije – neomajno obstaja. Na podlagi izkušenj 25-ih let – kljub uspehom – se je v glavi nekdanjih ustanoviteljev in organizatorjev dozorela misel o spremembi.

Ignac Meden. Za Rafaleom / Neslika
23. 11. 1995 – 18. 12. 1995

Erwin Reisner. Slike, risbe, grafike, objekti
27. 10. 1995 – 19. 11. 1995

S pregledno razstavo slik, grafik, risb in objektov akademskega slikarja Erwina Reisnerja iz Avstrije želimo predstaviti njegov izredno bogat in obsežen opus umetniških del, ki jih je Reisner ustvaril v času od končane Akademije za likovno umetnost na Dunaju leta 1971 do danes.

Razstava del slikarske likovne kolonije Lipovci 95
27. 9. 1995 – 16. 10. 1995

Organizator »AQUILA« Lipovci je na podlagi svoje programske sheme poletnih likovnih kolonij v svojo sredino povabil raznoliko druščino umetnikov.

12. mednarodni bienale male plastike
30. 6. 1995 – 18. 9. 1995

Želimo ugotoviti utrip, soočiti umetnostni jezik udeležencev iz srednjeevropskega (Avstije, Češke, Slovaške, Madžarske, Poljske, Slovenije), južno in vzhodnoevropskega (Makedonija, Romunija, Litva), ter zahodnoevropskega (Francija, Velika Britanija, Nizozemska, Nemčija), prostora in to v izbranem dialogu med kritikom ter umetnikom.

Likovna ustvarjalnost mladih
7. 6. 1995 – 16. 6. 1995

Likovna skupina Mi. Kipi, grafike, instalacije
12. 5. 1995 – 1. 6. 1995

Mariborska skupina MI združuje umetnike, ki skušajo vzpostaviti svojo identiteto in lastno izhodišče za delovanje v enem izmed obeh (poleg Kopra) pomembnih regionalnih središč znotraj širšega slovenskega kulturnega prostora, ki je izredno centraliziran.

Marjan Gumilar. Slike
29. 4. 1995 – 29. 4. 1995

V Gumilarjevem opusu lahko vedno znova občudujemo ravno prepletanje avtonomnega slikovnega jezika, ki po svojih načelih gradi podobo, in reminiscence na naravne prvine, ki nam razkrijejo delec naravnega okolja ali le del zaznave, na katerega je položen poudarek.

Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Moja risba
6. 4. 1995 – 4. 5. 1995

Tri leta obstoja Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije pomenijo nadaljevanje zastavljenih ciljev, ki so se rodili z nastankom društva pred tremi leti.

22. razstava mednarodne likovne kolonije Lendava
16. 3. 1995 – 4. 4. 1995

V času med 20. in 30. avgustom so se na lendavskem gradu zbrali, družili in ustvarjali umetniki iz treh dežel, Slovenije, Madžarske in Avstrije. Pomalem znanci, predvsem pa vneti likovni raziskovalci, so v desetih dneh ustvarili številna dela in se vpisali, kot že številni kolegi pred njimi, v veliko likovno kroniko Lendave.

Marika Danč Roth. Tapiserije
16. 2. 1995 – 12. 3. 1995

V več kot dvajsetletnem razvoju avtorske izdelave tapiserije Marike Danč-Roth sledimo njenim ustvarjalnim, umetniško izraznim naporom oblikovanja lastnega, osebnega likovnega izraza znotraj moderne tapiserije, ki se je ponovno vrnila k ročnemu tkanju, kompozicijski enostavnosti ter jo izpostavila kot celostno, samostojno umetniško delo od slikarske, likovne zasnove do izvesbe v različnih materialih.

Franc Mesarič. Doma 1984-1994
8. 12. 1994 – 8. 1. 1995

Mesaričev likovni izraz je koncipiran na ekspresionističnih elementih s poudarjenim racionalnim in konstruktivnim pristopom, v katerem ohranja avtor spontanost in inteligentnost ter ju zna izraziti.

Slikarska kolonija Lipovci 94
30. 9. 1994 – 10. 10. 1994

Sodelujoči avtorji: Nikolaj Beer, Sandi Červek, Irena Čuk, Zlatko Gnezda, Zdravko Jerkovič, Izidor Horvat – Izak, Janez Knez, Mišo Knez, Samo Pajek, Oto Rimele, Severina Šproger

Sandi Červek. Slike
7. 7. 1994 – 31. 7. 1994

Za Červekov slikarski izraz lahko rečemo, da ga vseskozi zaznamuje racionalno zastavljeni in konstruktivno izvedeni slikarski postopek gradnje slikovne površine. Takšnega ga prepoznavamo že v njegovih zgodnjih risbah, ki odražajo deljenje, grupiranje in nastajanje posameznih kompozicijskih celot.

Žarko Vrezec. Slike (1994)
27. 5. 1994 – 26. 6. 1994

Ustaviti pa se moramo ob še enem bistvenem elementu Vrežčeve slike, ob črti, ki jo slikar zariše na to površino. Ta črta je fragmentirana zaradi strukture slike, a je hkrati skrajno realna in materialna.

4. medregionalna likovna razstava: Dolenjska, Gorenjska, Koroška, ljubljansko območje, Prekmurje, slovenska obala, Štajerska, Zasavje
15. 4. 1994 – 15. 5. 1994

Selektorji, umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki so v utemeljitvah svojega izbora, zapisanega v katalogu razstave izpostavili izrazite osebne likovne izraze, ki jih ne moremo povezovati niti vodoravno niti horizontalno, saj so odraz subjektivnih pristopov in razmišljanj avtorjev znotraj sodobnih tokov figurativnega, brezpredmetnega in morda še kakšnega umetniškega snovanja ob izteku 20. stoletja in nam kot taka zrcalijo večplastno slojevitost njihovih izraznih možnosti.

Krešimir Novak. Slike, skulpture, koncepti
11. 3. 1994 – 4. 4. 1994

Krešimir Novak, slikar – samouk moderne individualne senzibilitete (sicer strokovnjak za plastične mase), je obremenjen z okoljem, s svojimi življenjskimi in profesionalnimi izkušnjami.

Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije 1994
28. 1. 1994 – 6. 3. 1994

Na 2. razstavi del likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije prevladujejo slikarji z že izoblikovanim osebnim, na gesti, na znaku, na slikarski potezi slonečim likovnim izrazom.

Mirko Rajnar. Slike in risbe
17. 12. 1993 – 17. 1. 1994

Slikarstvo Mirka Rajnarja lahko uvrstimo med tiste iz Prekmurja izvirajoče slikarje, ki so s svojimi deli vnesli v slovensko likovno umetnost značilne prvine severnoevropskega ekspresionističnega izraza.

11. mednarodni bienale male plastike
29. 10. 1993 – 29. 11. 1993

Pojem male plastike se priokusa majhnih kipov ne more zlahka otresti, vendar pa ima mala plastika z majhnimi kipi prav tako malo opraviti kot velika plastika s Hermanovim spomenikom v teutoburskem gozdu: tisočletje dolgo je to bila zvrst, trden žanr s preglednimi, vendar pa tudi z nasprotujočimi si značilnostmi.

Razstava del članov LIKOS - 30 let
8. 7. 1993 – 1. 8. 1993

Prek 50 likovnih ljubiteljev je v teh 30 letih izkazovalo Likosu zvestobo. Eni le nekaj let, drugo celih 30 let. S selekcijo najboljših smo zastopali Prekmurje na mnogih občinskih, območnih, republiških in mednarodnih razstavah, ter dosegli številna priznanja. Žal smo v zadnjih letih izgubili 3 izvrstne člane, Vidonjo, Bezneca in dr. Hekliča.

Toray Endre Andras. Risbe in skulpture
21. 5. 1993 – 13. 6. 1993

Na soboški razstavi Andrása Endre Tornaya je predstavljenih blizu petdeset del, kar bo gotovo pomemebna postaja na njegovi poti. Posamezna dela nosijo sporočilnost doslednega, izredno premišljenega, čustveno bogatega kiparja, skupaj pa se to oglaša v učinkovitem mojstru obraza.

Vladimir Potočnik. Slike in risbe
23. 4. 1993 – 17. 5. 1993

Dneve, mesece in leta beleži Vladimir Potočnik na novejših slikah in risbah, ki se odvijajo pred gledalcem kot svojevrsten slikarjev dnevnik, v katerem se časovno določljiv, končen in tako minljiv trenutek sublimira v neskončnost umetnikovih ustvarjalnih impulzov.

3. medregionalna likovna razstava: celjsko območje, Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Prekmurje, slovenska obala, Zasavje
19. 3. 1993 – 11. 4. 1993

Bistvena poanta Medenovega odnosa do sodobnih trendov v likovni umetnosti se tako razkrije ravno v tem delovanju, žarčenju, sevanju, razmišljanju o samem procesu umetniškega ustvarjanja, ki ne eksistira, ne poteka samo preko določenih oblik in barv, temveč tudi s postavitvijo ali izvedeno konstrukcijo predmeta, ki postane sama po sebi umetniška tema, namen, prizor, ki zagotavlja avtorju lastno identiteto.

20. razstava Mednarodne likovne kolonije Lendava
12. 1. 1993 – 31. 1. 1993

Minil je tudi letošnji avgust in potihnili so bučni glasovi složne druščine likovnih ustvarjalcev s splava, ki je po reki Muri preplul razdaljo od Ižakovec do Pince-Marofa. Prav ta splav je nemara pomenljiva prispodoba nepozabne kolonijske plovbe, ki so jo skupaj prekrmarili umetniki iz najrazličnejših koncev sveta.

1. razstava del članov Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije
18. 12. 1992 – 31. 1. 1993

Ustanovitev Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije v letošnjem letu pomeni organsko nadaljevanje, bogatitev in širitev likovno galerijske dejavnosti, ki predstavlja eno najbolj aktivnih in razvejanih področij kulturnega življenja naše regije.

Mednarodna likovna razstava Pannonia 92
13. 11. 1992 – 13. 12. 1992

Mednarodna likovna razstava PANONIA je letos zaokrožila 25 let svoje prisotnosti v kulturnem prostoru treh sosedstev: Slovenije, Avstrije in Madžarske. Je svojstveno žarišče, ki že lep čas spodbuja medsebojna soočenja likovnih ustvarjalcev na stičišču treh dežel iz obrobja panonskega sveta.

Tekstilni  bienale Szombothely
14. 10. 1992 – 3. 11. 1992

Franc Bencak. Risbe, slike, objekti
11. 9. 1992 – 4. 10. 1992

V Bencakovih slikah, objektih in risbah se srečujemo s problematiko odnosa med statiko in dinamiko, med negibnostjo in gibanjem, v katerih njihov avtor odkrije svoj pogled optično perceptivno iluzijo prostorskega učinkovanja barve in forme.

Jože Marinč. Slike
10. 7. 1992 – 2. 8. 1992

V okolju, v katerem Marinč dela, in nastavki, ki jih sledimo iz njegovih zgodnejših slik, pričajo, da je konkretno videno eden bistvenih inspirativnih virov njegovega slikarstva.

Nikolaj Beer. Slike in risbe 1974-1992
24. 4. 1992 – 24. 5. 1992

Mesaričev likovni izraz je koncipiran na ekspresionističnih elementih s poudarjenim racionalnim in konstruktivnim pristopom, v katerem ohranja avtor spontanost in inteligentnost ter ju zna izraziti.

10. mednarodni bienale male plastike
20. 12. 1991 – 20. 2. 1992

Vpogled na dandanašnjo orientacijo na tej razstavi razkriva zanimivo enovitost, kar samo še potrjuje jasno in prepričljivo vlogo mlajšega umetniškega rodu oz. sodobnega koncepta, v katerem se lahko izživi plastika manjši dimenzij, enovitost, ki jo je seveda treba ugledati skozi optiko razvoja, kot ga doživlja tudi mala plastika v zadnjem desetletju.

Jože Kološa - Kološ. Sobota moje mladosti
25. 10. 1991 – 25. 11. 1991

Jože Kološa-Kološ se je svojemu rojstnemu mestu oddolžil na najbolj prepričljiv in izrazen način: podobe propadajočega, izginjajočega in minljivega sveta, kakršnega je ujel v objektiv ustvarjalnega nemira, predstavljajo organsko enotnost njegovega umetniškega ustvarjanja.

Danilo Cvetnič. Fotografije
23. 10. 1991 – 10. 11. 1991

Gerda Wasmuth-Pohley. Slike, risbe in grafike
28. 6. 1991 – 9. 8. 1991

»Intrografije« imenuje Gerda Wasmuth-Pohley svoje grafike. »Intrografije« so tudi njene risbe, ki – in v tem ni nobenega protislovja – po eni strani okrog človeka, okrog človeške figure omejujejo človeško obličje, po drugi strani pa razširjajo energetsko polje notranjih pomikanj, ustvarjajo spekter čutnih svetov, ki se ob vsem natančnem zaznavanju in notaciji vsakega posameznega giba zlivajo v občutek nejasnih zaznav.

Darko Birsa. Slike
14. 6. 1991 – 28. 5. 1991

Birsa se še naprej spretno izogiba sleherni agresivni potezi in ostaja liričen kot je bil v svojih starejših delih.

Iz oči v oči s Švico
31. 5. 1991 – 23. 6. 1991

6. trienale jugoslovanske fotografije. Profili
19. 4. 1991 – 12. 5. 1991

To, kar smo doslej doživljali v srečanjih z generacijskimi navezami Zmago Jeraj – Milan Pajk in Joco Žnidaršič – Jane Štravs, bo na tokratnem trienalu šestem po vrsti, zdaj mogoče zaobjeti v fotografskem dialogu med Stojanom Kerblerjem in Božidarjem Dolencem, ki razstavljata v izborih likovnih kritikov Aleksandra Bassina in Braneta Koviča.

2. medregionalna likovna razstava: celjsko območje, Dolenjska, Gorenjska, Koroška, Pomurje, Primorska
22. 3. 1991 – 14. 4. 1991

Prva medregionalna razstava leta 1990, na kateri je sodelovalo s svojimi deli 25 likovnih ustvarjalcev iz treh slovenskih regij, Gorenjske, Goriške in Pomurja, nam je predstavila aktualni trenutek likovnih izrazov umetnikov, ki izvirajo iz omenjenih regij ali pa živijo v njih.

Galerija Murska Sobota - Razstave
22. 2. 1991 – 23. 2. 1991

Sodelujoči avtorji: Suzanne Király-Moss, Franc Mesarič, Vladimir Potočnik, Nikolaj Beer, Zdenko Huzjan, Zlatko Gnezda, G. Tanas, De Villo Ernö Celeszo

Bartha Lázsló
24. 1. 1991 – 14. 2. 1991

Ignac Meden. Slike in objekti
14. 12. 1990 – 10. 1. 1991

Avtorjevo zavestno iskanje posebnih oblik – ročaj, držalo delovnega orodja, sekire, motike…, za katere lahko rečemo, da izražajo visok idejni nivo ljudske zavesti (delo, gibanje, eksistenca…), omogoča Ignacu Medenu novo estetsko spekulacijo znotraj osnovnih silnic »nove umetnosti«, kjer pojmujemo barvo kot element prostora, zrak kot element časa in gibanje kot element, ki se širi v času in prostoru.

Jože Kološa - Kološ. Ciklus fotografij Sobota moje mladosti
28. 9. 1990 – 28. 10. 1990

Jože Kološa-Kološ se je svojemu rojstnemu mestu oddolžil na najbolj prepričljiv in izrazen način: podobe propadajočega, izginjajočega in minljivega sveta, kakršnega je ujel v objektiv ustvarjalnega nemira, predstavljajo organsko enotnost njegovega umetniškega ustvarjanja.

Zoran Bogdanović. Skulpture in risbe
9. 9. 1990 – 2. 12. 1990

Risba predstavlja v Bogdanovićevem procesu ustvarjanja pomembno izrazno sredstvo. Smatramo jo lahko kot zapis prisotnosti in jasnosti takojšnjega, hipnega, trenutnega, sprotnega ali pa kot sled nekega pogleda, vizije, mišljenja, imaginacijo likovne zamisli za končno realizacijo plastičnega izraza.

Sandi Červek. Slike in risbe
29. 6. 1990 – 22. 7. 1990

Cilj, ki si ga je slikar zastavil, je skoraj dosežen. Nadaljnje poenotenje slike bi zahtevalo monokromijo h kateri Červekovo slikarstvo sicer teži in zabrisanje poteze, ki prav v svojem urejenem ritmu predstavlja umetnikov rokopis, individualizacijo njegovega slikarstva.

Oloris
26. 4. 1990 – 20. 5. 1990

17. razstava mednarodne likovne kolonije Lendava
23. 3. 1990 – 18. 4. 1990

Lendava si je letos, ko je bila že 17. zapored prizoriše likovne kolonije, ponovno prislužila vzdevek »mednarodna«. V že običajno dvojezičnost , prisotno na slehernem koraku v mestu in najbližji okolici, so se znova pomešali drugi jeziki in se zlili v nenavaden »likovni orkester«.

1. medregionalna razstava Gorenjska, Goriška, Pomurje
23. 2. 1990 – 18. 3. 1990

Z deli umetnikov Sandija Červeka, Jožeta Denka, Štefana Galiča, Ignaca Medena, Franca Mesariča in Vladimirja Potočnika, ki živijo in delajo v Pomurju, in tistimi Nikolaja Beera, Marjana Gumilarja, Štefana Hauka in Zdenka Huzjana, ki so rojeni tukaj, živijo in delajo pa izven naše pokrajine, želimo na tej medregionalni razstavi opozoriti na afirmacijo pluralizma večpomenske slojevitosti znotraj naštetih značilnosti aktualnega trenutka pri nas.

Vladimir Potočnik. Slike
21. 12. 1989 – 21. 1. 1990

Panonia 89
24. 11. 1989 – 17. 12. 1989

Sodelujoči avtorji: Tamás Gaál, Márta Lesenyei, Éva Kéky, László Kodolányi, Erik Scholz, Simon János, Friedrich Eckhardt, Erich Novosel, Katharina Prantl, Andreas Roseneder, Hannes Weidinger, Nikolaj Beer, Sandi Červek, Štefan Galič, Franc Mesarič, Štefan Hauko, Marjan Gumilar

9. jugoslovanski bienale male plastike
6. 10. 1989 – 6. 11. 1989

Tradicija skoraj dveh desetletij, s katero se srečujemo ob novem, (že) devetem jugoslovanskem bienalu male plastike v Murski Soboti, razkriva v tem svojem časovnem (formalnem) okviru (še) vedno živo in aktivno navzočnost skulpturalnega fenomena, ki je tako v svetu kot pri nas, zlasti še na specializiranih mednarodnih prireditvah od Padove, Budimpešte, dalje zahodnonemškega Fellbacha, madžarske Pecsi kot pomembnih nacionalnih razstavah s tujimi gosti, pa do naših Murske Sobote, Zagreba, Pančeva (ne glede na velikost eksponatov), svojevrsten barometer razvoja sodobne likovne umetnosti.

Umetnost brez meja
15. 6. 1989 – 2. 8. 1989

Sodelujoči avtorji: Wolfgang Stifter, Heinz Peter Maya, Dietmar Brehm, Thomas Wörgötter, Cornelius Kolig, Werner Hofmeister, Franz Berger, Valentin Oman, Meina Schellander, Robert Primig, Adolf Frohner, Gustav Januš

Endre Göntér. Ciklus Devečer
13. 4. 1989 – 20. 4. 1989

Zoran Nikolić
17. 3. 1989 – 2. 4. 1989

Tisto, kar se zdi, da je radikalno pristopanje in odstopanje od primernih oblik izrekanja določenih opredelitev in iskanje znotraj likovnega izraza, se pri Zoranu Nikoliću kaže kot odvajanje od redukcionizma in stroko konstruktivistične kompozicije ter kot potreba za močnejsšim pomenom likovnih elementov, predvsem barve, tonske harmonije, neke figurativnosti, ne pa tudi kot opuščanje konceptualnega razumevanja ustvarjanja slike.

16. razstava mednarodne likovne kolonije v Lendavi
24. 1. 1989 – 19. 2. 1989

Sodelujoči avtorji: Krieg Ferenc, Ludvig Zoltán, Mojak Petar, Ana Popov, Erwin Reisner, Szajkó István, Marjan Tršar

Mehmed Zaimović. Slike in risbe 1967-1987
20. 1. 1989 – 30. 1. 1989

Čeprav je uveden v skrivnosti njihovega pomena, Zaimović v svoje strogo osebne in v tihi resnosti nastale slike ne vnaša sentimentalne izpovednosti. Zaimović se v stalni borbi, da prevlada vse nevarnosti arabeskne in maniristične lahkotnosti, tudi sedaj kaže kot slikar, ki dela nikoli ne more končati, kot slikar, ki se z vsakim svojim delom približuje popolni in končni ustvaritvi.

Pogled v atelje Staneta Jagodiča
21. 12. 1988 – 22. 12. 1988

Galerija Murska Sobota - Razstave
24. 11. 1988 – 10. 12. 1988

Ratko Petrić. Skulpture in risbe
14. 10. 1988 – 6. 11. 1988

Z razstavo del Ratka Petrića želimo prispevati skromen delež k boljšemu poznavanju, plodnejšemu razčiščevanju in definiranju značilnosti te neformalne kiparske discipline, ki s svojimi predstavitvami na že osmih bienalih v Murski Soboti znova in znova opozarja nase. Tej – prvi tovrstni razstavi v soboški galeriji – bodo sledile nadaljnje predstavitve jugoslovanskih avtorjev, ki se ukvarjajo z malo plastiko.

Galerija Murska Sobota - Razstave
8. 9. 1988 – 2. 10. 1988

Bogdan Čobal. Slike in grafike 1988
24. 6. 1988 – 24. 7. 1988

Čobal zavestno izhaja iz miselnega ozadja larpurlartizma. V tem smislu razpreda tudi svoja razmišljanja: “Uvedba likovnega citata,” pravi, “tvori miselno vez s preteklostjo in njenimi fragmentarnimi ostanki ter našimi predstavami o življenju in umetnosti.

Galerija Murska Sobota - Razstave
15. 4. 1988 – 8. 5. 1988

Sodobno likovno prizadevanje v Pomurju 1987
29. 12. 1987 – 29. 1. 1988

V projekt razstave pomurskih likovnih ustvarjalcev smo vključili večinoma umetnike, rojene po letu 1950. Seveda s tem ne moremo računati na ubranost predstavljenih del, kajti gre predvsem za retrospektivno prezentacijo njihovih kretivnih dosežkov in hotenj.

Galerija Murska Sobota - Razstave
27. 11. 1987 - 14. 12. 1987

Nikolaj Beer, Sandi Červek, Marjan Gumilar, Zdenko Huzjan in Franc Mesarič. Slike
30. 10. 1987 - 23. 11. 1987

Iz analiz likovnih uzrazov Nikolaja Beera, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča lahko razberemo, da koreninijo predvsem v značilnostih severnoevropskega ekspresivnega slikarstva.

Galerija Murska Sobota - Razstave
11. 9. 1987 - 10. 10. 1987

8. jugoslovanski bienale male plastike
18. 6. 1987 – 18. 8. 1987

Zbrani avtorji na osmem bienalu razen tega da opozarjajo na specifične izraze v Jugoslaviji in na možnost, da po načelu analognosti sklepamo o istozvočnosti poetik v naši umetnosti in umetnosti na splošno, omogočajo tudi takole sklepanje: ne glede na an alitično raziskovanje različnih materialov, na količino, ki je zbrana, osvobojena alegorij in simbolike, ne glede na določene elemente, s pomočjo katerih določamo estetsko in časovno avtentičnost, moramo ugotoviti, da je umetnost nekoliko zastala, da se je pomirila, ali se celo uklonila pod težo nerešenih vprašanj, da se je uklonila tudi zaradi reševanja mnogih lastnih vprašanj.

Sodobna umetnost iz Beljaka
8. 4. 1987 – 30. 4. 1987

Sodelujoči avtorji: Sandro Bianchet, Hans Bischoffshausen, Caroline, Günter Egger, Helmut Fian, Gustav Januš, Cornelius Kolig, Konrad Koller, Heinz Peter Maya, Valentin Oman, Heinz Ortner, Stefan Passernig, Barbara Plecko-Putz, Robert Primig, Peter Putz, Viktor Rogy, Johann Julian Taupe

Galerija Murska Sobota - Razstave
13. 2. 1987 – 1. 3. 1987

Koloristi 86
6. 2. 1987 – 1. 3. 1987

Sodelujoči avtorji: Boni Čeh, Alenka Kham-Pičman, Cveto Zlate, Vinko Tušek, Franc Novinc, Henrik Marcel

Panonska motivika v likovnih delih Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, Lajčija Pandurja in Franca Küharja
9. 1. 1987 – 1. 2. 1987

Sodelujoči avtorji: Ludvik Vrečič, Karel Jakob, Lajči Pandur in Franc Kühar

Grupa 676 (1986)
28. 11. 1986 – 28. 12. 1986

Dejstvo je, da je skupia s svojimi številnimi in uspešnimi razstavami v pomurskih galerijah, pa tudi drugih razstaviščih veliko prispevala k afirmaciji likovne ustvarjalnosti in njenemu prodoru med širše množice. V tem času beležimo tudi nekaj zelo odmevnih samostojnih razstav posameznih članov, številne so njihove udeležbe na različnih skupinskih razstavah doma in v tujini, nekaterim pa je celo uspelo pridobiti status člana Društva slovenskih likovnih umetnikov.

Panonia 86
17. 10. 1986 - 16. 11. 1986

Deseta Mednarodna likovna razstava PANNONIA 86, tokrat v Eisenstadtu, glavnem mestu Gradiščenske, se predstvalja v novi organizacijski podobi. Iz dosedanje bienalne se predstavlja v novi organizacijski podobi. Iz dosedanje bienalne je postala trienalna likovna manifestacija.

Galerija Murska Sobota - Razstave
25. 9. 1986 – 6. 10. 1986

Konkretna umetnost - Zbirka Gomringer (Die Konkrete Kunst-Sammlung Gomringer)
21. 8. 1986 – 21. 9. 1986

Sodelujoči avtorji: Josef Albers, Adolf Fleischmann, Walter Dexel, Max Bill, Friedrich Vordemberge-Gildewart, Richard Paul Lohse, Willy Müller-Brittnau, Camile Graeser, Carlo Vivarelli, Ulrich Erben, Antonio Calderara, Günter Fruhtrunk, Friedrich Vordemberge-Gildewart, Reimer Jochims, Marcel Wyss, Alf Schuler, Gianni Colombo, Günter Dohr, Thomas Lenk, Roland Goeschl, Christoph Freimann

Galerija Murska Sobota - Razstave
3. 7. 1986 – 27. 7. 1986

Németh János. Keramika
13. 6. 1986 – 29. 6. 1986

Galerija Murska Sobota - Razstave
6. 6. 1986 – 29. 6. 1986

Galerija Murska Sobota - Razstave
4. 4. 1986 – 27. 4. 1986

Galerija Murska Sobota - Razstave
28. 3. 1986 – 27. 4. 1986

Galerija Murska Sobota - Razstave
14. 2. 1986 – 8. 3. 1986

Likovna prizadevanja na Gorenjskem 85
7. 2. 1986 – 4. 3. 1986

Letošnja razstava del gorenjskih likovnih umetnikov je za razliko od prejšnjih tematsko opredeljena. Prikazala naj bi podobo mesta in človeka v njem kot si ju zamišlja umetnik. Ni pa pri tem pomembna samo njuna zunanja podoba, temveč tudi odnos, ki ga čuti slikar do svojega življenjskega okolja in v nič manjši meri do soljudi, s katerimi ga veže ista urbanska sredina.

DHLM - deset let pozneje
10. 1. 1986 – 2. 2. 1986

Po letu 1874, ko so Danč, Hauko, Logar in Mesarič prenehali razstavljati kot skupina, so se razšla njihova življenjska in umetniška pota. Slikarski opus Ladislava Danča je že zaključen in iz zapisov ob spominski razstavi v kranjski Mestni hiši ter retrospektivne razstave v Lendavi in Murski Soboti lahko povzamemo, da se je po razpadu skupine resignirano prilagodil razmeram in slikanju trpko realističnih goričkih krajinskih motivov.

Galerija Murska Sobota - Razstave
28. 11. 1985 – 5. 1. 1986

7. jugoslovanski bienale male plastike
7. 6. 1985 – 7. 8. 1985

Preko sedemdeset kiparskih ustvarjalcev, med katerimi gre vsaj za tretjino novih imen, na drugi strani pa se srečujemo z avtorji, ki po letih ustvarjalnih napetosti in delovanja v drugo širino, danes krepko stopajo v prvi plan ali vsaj vštric z najmlajšo umetnostjo.

Franc Mesarič. Slike (1985)
11. 4. 1985 – 12. 5. 1985

Izteka se drugo desetletje prisotnosti slikarja Franca Mesariča v slovenskem likovnem prostoru. Vsa ta leta, preživeta v Prekmurju – skrajnem koncu SV Slovenije, ki je v naši predstavnosti sinonim arhaičnosti, povezane z narečjem in pokrajino, so pustila v Mesaričevem delu neizbrisno sled.

Galerija Murska Sobota - Razstave
10. 3. 1985 – 25. 3. 1985

Galerija Murska Sobota - Razstave
6. 3. 1985 – 31. 3. 1985

Sodobno likovno prizadevanje v Pomurju
24. 10. 1984 – 18. 11. 1984

Na razstavi so predstavljeni likovni ustvarjalci, ki so rojeni v Pomurju ali pa dlje časa živijo in delajo v naši pokrajini, in to ustvarjalci najsarejše živeče generacije, rojene v obdobju med obema vojnama, do najmlajše, rojene v 60. letih.

Galerija Murska Sobota - Razstave
16. 10. 1984 – 19. 11. 1984

Galerija Murska Sobota - Razstave
21. 9. 1984 – 10. 10. 1984

Feri Kűhar. Kipi
29. 6. 1984 – 29. 7. 1984

Naša razstava kiparskih del Ferija Kűharja je pravzaprav njegova prva samostojna razstavam ki je nastala devetintrideset let po njegovi mnogo prerani smrti. Na njej poskušamo predstaviti čim več ohranjenih del, ki so nastala v sorazmerno kratkem obdobju njegovega ustvarjanja, t.j. od leta 1937 do 1944.

Likovna prizadevanja na Gorenjskem 83
7. 2. 1984 – 29. 2. 1984

Sodelujoči avtorji: Boni Čeh, Herman Gvardjančič. Karel Kuhar, Henrik Marchel, Franc Novinc, Vinko Tušek, Franc Vozel, Cveto Zlate

11. mednarodna razstava likovne kolonije v Lendavi
17. 1. 1984 – 31. 1. 1984

Čeprav poslednja, že enajsta mednarodna kolonija v Lendavi v organizacijskem smislu ne prinaša nikakršnih novosti, saj je docela zvesta svojim jasno začrtanim programskim izhodiščem, se gledalcu to pot ponuja povsem sveža podoba, podoba, ki jo preveva barvitost in občutje slikarstva novega izraza.

Razstava del članov Equrne
23. 12. 1983 – 10. 1. 1984

Jesenski katalog Equrne poskuša predstaviti vse njene člane, ki so danes bolj ali manj vključeni v aktualna likovna dogajanja v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. Equrno sestavlja najvitalnejši del slovenskih likovnih ustvarjlacev.

Galerija Murska Sobota - Razstave
9. 12. 1983 – 19. 12. 1983

Panonia 83
17. 10. 1983 – 17. 11. 1983

Mednarodna likovna razstava Pannonia ’83 se predstavlja že devetič zapored. Tokrat v Murski Soboti, kjer se je rodila leta 1967.

Galerija Murska Sobota - Razstave
23. 9. 1983 – 10. 10. 1983

6. jugoslovanski bienale male plastike
10. 6. 1983 – 17. 8. 1983

Prav gotovo smo v okviru plastičnega izraza v začetku sedmega desetletja doživljali neokonstrultivistične tendence kot sinonime za pojave minimalistične umetnosti, ki so se kazali zlasti v objektih in ambientih.

Galerija Murska Sobota - Razstave
13. 5. 1983 – 22. 5. 1983

Štefan Hauko. Slike 1982
23. 12. 1982 – 23. 1. 1983

Nikolaj Beer, Marina Mihelič in Gorazd Satler
3. 12. 1982 – 19. 12. 1982

Nikolaj Beer je v svojih iskanjih prišel do točke, ko v okvirih klasične figuralike, ki je bila sicer to je potopljena v prefinjene barvne nanose, ni več našel zadostne spodbude.

Franc Bencak
8. 10. 1982 – 21. 10. 1982

Slikar samouk Franc Bencak iz Murske Sobote praznuje letos 50-letnico. Ob tem življenjskem jubileju se je odločil, da pokaže občinstvu svoje likovne stvaritve, ki so nastale v obdobju 1969–1982, se pravi takrat, ko je začel slikati, pa vse do zadnjih del.

Galerija Murska Sobota - Razstave
17. 6. 1982 - 11. 7. 1982

Panonia 81
29. 4. 1982 – 21. 5. 1982

Če se ozremo na razstavljena umetniška dela in se spominjamo prejšnjih postaj, spet lahko opazimo nove sorodne poteze v umetniški miselnosti treh pokrajin.

Galerija Murska Sobota - Razstave
16. 3. 1982 - 31. 3. 1982

Henrik Marchel. Slike
5. 2. 1982 - 28. 2. 1982

Ditka Petkovič. Slike
18. 12. 1981 - 8. 1. 1982

Za barvo in svetlobo gradi Petkovičeva magične prostore nostalgičnega zvoka: tihe interiere, osamljene, vase zaprte figure, čudne, nedorečene ambiente. Tu so skoraj obvezno prisotna vrata ali okna: kot simbol izhoda? Ali brezupa?

Grupa 676. Ivo Bošnjaković, Endre Göntér in Oto Jurgec
20. 11. 1981 - 9. 12. 1981

Grupa 676, ki jo sestavljajo arhitekt Ivo ošnjaković, likovni pedagogi Endre Göntér, oto Jurgec, Ivo irci in fotograf Jovo Radović, je bila ustanovljena v Murski Soboti pred dobrimi petimi leti.

Galerija Murska Sobota - Razstave
16. 10. 1981 - 9. 11. 1981

Tomaž Gorjup. Slike
18. 9. 1981 - 2. 11. 1981

5. jugoslovanski bienale male plastike
5. 6. 1981 – 8. 8. 1981

Sodelujoči avtorji: Kosta Angeli Radovani, Drago Bac, Belizar Bahorić, Stojan Batić, Naso Bečarovski, Peruško Bogdanić, Janez Boljka, Milena Braniselj, Jakov Brdar...

Galerija Murska Sobota - Razstave
23. 4. 1981 - 10. 5. 1981

Pomurski slikarji, kiparji in umetniški fotografi
17. 10. 1980 – 17. 11. 1980

S pričujočo razstavo smo naredili prvi korak k temeljitejšemu pregledu likovnega ustvarjanja v Pomurju v 20. stoletju. Z njo smo začeli zbirati in evidentirati naše likovne ustvarjalce in njihova dela.

Galerija Murska Sobota - Razstave
17. 6. 1980 - 26. 7. 1980

Galerija Murska Sobota - Razstave
7. 2. 1980 - 28. 2. 1980

Galerija Murska Sobota - Razstave
29. 6. 1979 - 23. 7. 1979

Galerija Murska Sobota - Razstave
17. 6. 1979 – 26. 6. 1979

Galerija Murska Sobota - Razstave
12. 5. 1979 – 21. 5. 1979

Galerija Murska Sobota - Razstave
4. 5. 1979 – 12. 5. 1979

Galerija Murska Sobota - Razstave
24. 4. 1979 – 1. 5. 1979

Galerija Murska Sobota - Razstave
10. 4. 1979 - 22. 4. 1979

Galerija Murska Sobota - Razstave
20. 3. 1979 - 6. 4. 1979

Galerija Murska Sobota - Razstave
22. 1. 1979 - 2. 2. 1979

Galerija Murska Sobota - Razstave
28. 11. 1978 – 20. 12. 1978

Galerija Murska Sobota - Razstave
28. 11. 1978 - 20. 12. 1978

Galerija Murska Sobota - Razstave
22. 9. 1978 – 10. 10. 1978

Galerija Murska Sobota - Razstave
18. 8. 1978 - 30. 8. 1978

Galerija Murska Sobota - Razstave
23. 6. 1978 - 21. 7. 1978

Galerija Murska Sobota - Razstave
11. 4. 1978 – 23. 4. 1978

Galerija Murska Sobota - Razstave
6. 2. 1978 – 24. 2. 1978

Galerija Murska Sobota - Razstave
18. 1. 1978 – 4. 2. 1978

Galerija Murska Sobota - Razstave
11. 9. 1977 – 24. 9. 1977

Galerija Murska Sobota - Razstave
15. 7. 1977 – 30. 7. 1977

Galerija Murska Sobota - Razstave
10. 6. 1977 – 10. 7. 1977

Galerija Murska Sobota - Razstave
7. 3. 1977 - 21. 3. 1977

Galerija Murska Sobota - Razstave
14. 1. 1977 – 28. 1. 1977

Galerija Murska Sobota - Razstave
10. 12. 1976 - 6. 1. 1977

Galerija Murska Sobota - Razstave
12. 9. 1976 – 30. 9. 1976

Galerija Murska Sobota - Razstave
10. 9. 1976 – 6. 10. 1976

Galerija Murska Sobota - Razstave
23. 4. 1976 – 8. 5. 1976

Galerija Murska Sobota - Razstave
6. 4. 1976 – 20. 4. 1976

6. 4. 1976 – 20. 4. 1976

Galerija Murska Sobota - Razstave
7. 2. 1976 – 23. 2. 1976

Galerija Murska Sobota - Razstave
7. 11. 1975 – 29. 11. 1975

Galerija Murska Sobota - Razstave
26. 4. 1975 – 18. 5. 1975

Galerija Murska Sobota - Razstave
7. 4. 1975 – 25. 4. 1975

Galerija Murska Sobota - Razstave
19. 8. 1974 – 7. 9. 1974

Galerija Murska Sobota - Razstave
25. 6. 1974 – 4. 8. 1974

Galerija Murska Sobota - Razstave
30. 4. 1974 – 12. 5. 1974

Galerija Murska Sobota - Razstave
2. 4. 1974 – 13. 4. 1974

Galerija Murska Sobota - Razstave
12. 3. 1974 - 28. 3. 1974