LUDVIK VREČIČ. Dela na papirju iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota
31. 1. - 28. 3. 2019
Razstava je posvečena 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom.
Ludvik Vrečič (1900 – 1945) je prvi akademsko šolan likovni umetnik iz Prekmurja in najstarejši predstavnik t.i. prve prekmurske likovne četverice. Vanjo poleg njega vključujemo še slikarja Karla Jakoba (1908 – 1981) in Lajčija Pandurja (1913 – 1973) ter kiparja Ferija Küharja (1916 – 1945). Vrečič je večino svoje kratke življenjske poti preživel v Budimpešti, a se je v domačo prekmursko pokrajino pogosto vračal in jo na svojih delih pogosto upodobil.
Razstava Vrečičevih del v Galeriji Murska Sobota nastaja v sodelovanju s kolegi iz Pomurskega muzeja Murska Sobota in predstavlja dopolnitev razstave Vrečičevih del iz muzejske stalne zbirke, ki bo prikazala njegova slikarska dela in dela na papirju. V Galeriji Murska Sobota bo prvič na ogled 50 Vrečičevih del na papirju. Po številčnosti izstopajo portreti, sledijo prekmurski pejsaži in žanrski prizori.
Z razstavama želimo osvetliti in v celoti razstaviti bogat fundus Vrečičevih del iz stalne zbirke Pomurskega muzeja in Galerije Murska Sobota ter izpostaviti pomen začetkov likovne tradicije Pomurja, ki se v 1. polovici 20. stoletja vzpostavi ravno z Vrečičem in omenjeno četverico ter v začetku sedemdesetih nadaljuje s skupino DHLM in nato z odlično generacijo mlajših umetnikov, ki so na likovno prizorišče vstopili v osemdesetih in devetdesetih.
Ob razstavi bo izšel tudi katalog s spremnima besediloma kustodinj Tamare Andrejek in Irme Brodnjak, vključeval bo obsežen kataloški del z barvnimi reprodukcijami vseh Vrečičevih del iz stalnih zbirk Galerije Murska Sobota in Pomurskega muzeja.
Kustodinja razstave : Irma Brodnjak
Ludvik Vrečič
(1900 – 1945). Velja za prvega prekmurskega akademsko izobraženega slikarja. Rojen v Skakovcih pri Cankovi. Po osnovni šoli v Strukovcih in Murski Soboti se je šolal na gimnaziji v Šopronu in na trgovski šoli v Zalaegerszegu ter Šopronu. Nato se je vpisal na Višjo trgovsko šolo v Budimpešti. Leta 1921 se je vpisal na visoko slikarsko šolo v Budimpešti. Diplomiral je leta 1929 in dobil naziv profesorja in akademskega slikarja. Po diplomi je nekaj časa služboval kot profesor risanja na neki budimpeštanski gimnaziji, nato pa delal kot svobodni umetnik. Leta 1928 je na povabilo Riharda Jakopiča prvič razstavljal v Jakopičevem paviljonu. Julija 1945 ga je po prepiru ustrelil ruski vojak v Monorju, kjer je tudi pokopan.
TUGO ŠUŠNIK. Déjà Vu (slike in elektrografike)
31. 1. - 28. 3. 2019
Šušnika že od začetka likovnega ustvarjanja zanima predvsem barva. In sicer ne barva kot specifičen element v barvni lestvici, ne kot kromatska teorija in ne kot tista kategorija, zaradi katere bi študiral znanost o optiki. Prej ga barva zanima kot metafizična in tudi kot mistična kategorija. V Šušnikovem adrenalinskem in napetosti polnem iskanju ter prikazovanju življenja barve lahko vidimo, da si prizadeva to specifično življenje izkusiti, predstaviti in razširiti do njegovih skrajnih meja. Najprej uporabi žive akrilne barve, ki jih postavlja v različne kontraste, nato ugotovi, da lahko barve – in s tem seveda tudi slike – še bolj zažarijo in dobijo status luminiscenčnih objektov, če uporabi fluorescentne pigmente. Na koncu ugotovi, da lahko slika sama postane svetlobno telo, in sicer tako, da jo s pomočjo elektrike razsvetli od znotraj. Med vsemi različnimi barvnimi obdobji pa se pojavljajo posamična kot zareze, metafizični molki ali mrki, v katerih slikar žive barve povsem izloči. Slikarstvo zanj torej pomeni dolgo, prijetno in hkrati izjemno nevarno ter suspenza polno potovanje skozi presečišča različnih časov.
Kustos razstave: Robert Inhof
Tugo Šušnik
je bil rojen 24. novembra 1948 v Ljubljani. Mladost je preživel v Londonu (1956–65) in New Yorku (1965–68). Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1971–76, prof. Nikolaj Omersa, Zoran Didek, Kiar Meško, Gabrijel Stupica), kjer je leta 1979 končal tudi specialko za slikarstvo (prof. Andrej Jemec, Jože Ciuha). Kot Fullbrightov štipendist je 1979–1980 študiral na Pratt Institute v New Yorku. Do danes je imel več kot 60 samostojnih in več kot 170 skupinskih razstav. Živi in dela v Ljubljani.
Nagrade:
1977: študentska Prešernova nagrada
1978: nagrada Zlata ptica
1987: nagrada 7. Dubrovniškega salona
1990: nagrada na 25. Zagrebačkom salonu lijepih umjetnosti
1991: Župančičeva nagrada
1997: nagrada Prešernovega sklada
2013: Jakopičeva nagrada za življenjsko delo
