Vljudno vabljeni na odprtje in ogled razstave "MALA PLASTIKA. Izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota", ki bo v četrtek, 4. junija 2026, ob 19. uri v Galeriji Murska Sobota.
Razstava bo na ogled do 20. avgusta 2026.
Mala plastika: izbor iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota
Galerija Murska Sobota
4. junij – 20. avgust 2026
kustos razstave: dr. Robert Inhof
Galerija Murska Sobota ima v svoji stalni zbirki poleg slikarske, grafične in fotografske zbirke prav posebno zbirko malih plastik. Ta zbirka se je načrtno sestavljala v glavnem iz odkupov in donacij iz nekdanjih jugoslovanskih in evropskih bienalov in trienalov malih plastik – pomembnih likovnih manifestacij, ki so se od leta 1973 organizirale v Murski Soboti in katere pobudnika in organizatorja sta bila Aleksander Bassin in Franc Obal. V naši stalni zbirki pa se nahaja tudi nekaj malih plastik, ki so nastale na srečanjih kiparjev v oblikovanju male plastike v glini v letih 1989 in 1991 v Lendavi.
Tako nekdanji bienali in trienali male plastike, kakor tudi poseben segment male plastike, ki jo lahko razumemo kot zbirko v zbirki, se stalne zbirke predstavljajo v našem okolju nekaj izjemno pomembnega, saj nam spričo male plastike predstavljajo in govorijo o kiparstvu, ki ga v našem ožjem geografskem okolju težko najdemo v smislu javne in monumentalne in še težje v smislu male plastike. Gre za geografsko okolje, ki je od sedemdesetih let 20. stoletja bilo nasičeno z izjemnimi in prepoznavnimi slikarji, medtem ko so bili kiparji prava redkost. Murskosoboški bienali in trienali male plastike so uspešno in prepričljivo zapolnili to vrzel in nam uspešno predstavili nekaj, kar je v našem prostoru skorajda popolnoma odsotno.
Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka je leta 1973 organiziral 1. jugoslovanski bienale male plastike. Z otvoritvijo namensko izgrajene Galerije Murska Sobota leta 1980 pa je omenjena manifestacija dobila povsem novo razsežnost in veljavo. Leta 2001 so se začeli organizirati tematski Evropski trienali male plastike: Arhitektonska plastika malih dimenzij (2001), Preporod statuete (2004), Šala, satira, ironija in globlji pomen (2007) in Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom (2010). Prominentni umetniški vodje in člani vsakokratnih komisij, so na vseh teh likovnih manifestacijah poskrbeli, da so se – z ozirom na vsakokratne zmožnosti – za stalno zbirko Galerije Murska Sobota odkupila nagrajena dela. V naši stalni zbirki so se tako znašle številne male plastike izjemnih kiparjev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, pozneje pa smo našo stalno zbirko dopolnjevali tudi z izbranimi deli tujih umetnikov.
Mala plastika je skozi zgodovino vedno sodila v človeško intimno sfero. postavljena v človeško osebno bivališče, se pravi v prostor, kjer človek preživi večino svojega neuradnega časa. Tudi starodavni idoli, ki so bili narejeni v majhnih dimenzijah, izpričujejo neko domačnost, ki je v javnih in monumentalnih plastikah, ne moremo najti. V primerjavi z javnimi spomeniki, ki človekov osebni prostor obvladujejo in presegajo, je mala plastika tista, ki je prilagojena človekovemu osebnemu prostoru in njegovi neposredni telesni izkušnji, zaradi česar je bila v različnih kontekstih praviloma postavljena na zasebne oltarje, v muzejske vitrine ali na galerijske podstavke.
Razstavljena mala plastika ustvarja poseben prostor, svojevrstno dioramo našega osebnega prostora, v katerem se takšne plastike, za razliko od javnih spomenikov, lahko tudi psihično in fizično obvladujemo. Malo plastiko lahko primemo, dvignemo in jo brez posebnih težav in pripomočkov tudi sami prenašamo. To pa je navsezadnje bila tudi antropološka lastnost prazgodovinskih idolov in taka je tudi funkcija lutk in ostalih otroških igrač.
Male plastike kot umetnine niso naknadno pomanjšane v suvenir, temveč so bile že izvorno zasnovane kot male plastike, bodisi kot osnutki, bodisi kot dokončane male plastike, ki funkcionirajo natanko takih dimenzij, v katerih so bile izvorno zamišljene, pri čemer ne prenesejo nobene naknadne povečave ali pomanjšave.
Našo malo plastiko poleg raznolikosti in izvirnosti umetniških izrazov označuje tudi uporaba zelo raznolikih materialov, saj v njej najdemo umetniška dela, ki so narejena iz klasičnih tradicionalnih kiparskih materialov, kot so žgana glina, bron, les in kamen pa vse do sodobnejših materialov, kot so recimo medenina, plastika, steklo pa tudi posamične ročne intervencij na izbrane lokalne porcelanaste jušnike.
Kiparski del stalne zbirke Galerije Murska Sobota doslej šteje 107 skulptur. Od tega sodi natanko 100 eksponatov v zbirko male plastike. Na letošnji razstavi izbora male plastike iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota je predstavljena približno četrtina iz te naše pomembne zbirke v zbirki, ki dokazuje, da gre za umetniška dela, ki niso bila pomembna in zanimiva samo ob času svojega nastanka, temveč se lahko ob njih – kakor je zapisal Christoph Brockhaus v katalogu Evropskega trienala male plastike iz leta 2004 – vedno znova sprašujemo o novi podobi male figure v ozadju skupnih evropskih tradicij in njihove dokazane možnosti prenove.
Robert Inhof
