DUŠAN TRŠAR. Retrospektiva
16. 11. – 30. 12. 2017
»Konec 60. let se je umetnik pridružil skupini mladih ustvarjalcev poimenovanih tudi »Neokonstruktivisti«, med katerimi so bili Dragica Čadež, Drago Hrvacki, Tone Lapajne ter kasneje pridružena Vinko Tušek In Slavko Tihec. Umetnike so povezovali sorodni metodološki pristopi in minimalistična načela oblikovanja, z uporabo sodobnih materialov, kot sta pleksi steklo in neonska svetila. Omeniti velja njihovo udeležbo na IV. Beograjskem trienalu jugoslovanske likovne umetnosti leta 1970 v sekciji Objekt. Skupina je delovala do leta 1972, z raziskovanjem novih likovnih tendenc in problemov pa so se njihove poti začele razhajati. Dušan Tršar je v tej fazi začel ustvarjati objekte iz fluorescenčnega pleksi stekla, nato pa se je posvetil oblikovanju in gradnji vertikalnih struktur iz brona, v katerem raziskuje odnos med moškim in ženskim principom ter materijo in prostorom v abstraktnih, a arhetipsko občutenih oblikah. Umetnik je do danes razstavljal na več kot petdesetih samostojnih in številnih skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel več pomembnih nagrad, med njimi Zlato ptico (1970), Nagrado Prešernovega sklada (1978) in Zlato plaketo Univerze v Ljubljani (2003). Njegove javne plastike najdemo v Ljubljani, Murski Soboti, Kostanjevici na Krki in drugod. Leta 2006 je bil o njegovem delu posnet portretni film Dotikanja v režiji Ane Nuše Dragan. Dušan Tršar je postal leta 2012 Častni občan občine Kostanjevica na Krki. Živi in ustvarja v Ljubljani in v Kostanjevici na Krki.«
Ni bistvene razlike med monumentalnimi kipi in malo plastiko, kar gre pripisati predvsem gradnji objekta, kjer Dušan Tršar daje velik poudarek tehnološki izvedbi in dovršenemu videzu fragmentov, ki nato tvorijo celovito integriran organizem, ki vedno ostaja prežet z izrazito avtorsko poetiko. Če so se pri zgodnjih manjših delih, izvedenih v mavcu, terakoti, svincu in drugih materialih nazorno izkazovala mnoga skicozna iskanja za kasneje izvedena večja dela, če se je pri varjenih delih posvečal študiji tehnoloških problemov in problemu težnosti, ki jo je problemsko rešil v svetlobnih plastičnih objektih, ki so sicer v formi še vedno ostajala znotraj eksistencialne izraznosti, pa je izbira materiala ravno v tem opusu daleč najbolj izpostavila industrijsko odtujenost in hladno eksploatacijo tehnološkega napredka, ki se najbolje odraža v zadnjih prozornih objektih iz pleksija. Tudi to je bil poleg intenzivnih profesorskih obveznostih prav gotovo eden od razlogov, da se je avtor v tem obdobju izrazito usmeril zgolj v risbo, kjer je lahko na dvodimenzionalni površini perspektivično iskal objekt v prostoru. Tudi tukaj silhuete Tršarjevih upodobitev odkrito iščejo močno referenčno točko v izpeljavah Giacomettija pri variacijah portretiranja mlajšega brata Diega. A kipar, podobno kot mornar, ostane vedno zvest svojemu poklicu in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo izbruhnila eruptivna sila, ki jo Dušan Tršar vse do dandanes izraža skozi ustvarjanje v bronu. Vrnil se je k izrazitim vertikalam, ki z izrastlinami iščejo mejne točke gravitacijske sile, pri čemer je v prvi vrsti izpostavljena taktilna struktura površine kipa. Zato so večne in brezčasne.«
Goran Milovanović, Taktilnost kiparske forme v času in prostoru
Razstava, ki je posvečena umetnikovi 80. letnici, je nastala v sodelovanju med Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Galerijo Murska Sobota in Društvom likovnih umetnikov Ljubljana.
Ob razstavi je izšel obsežen katalog, za katerega so besedila prispevali:
Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac Kostanjevica na Krki: Taktilnost kiparske forme v času in prostoru
Irma Brodnjak, kustodinja Galerije Murska Sobota, Krivulje v pleksi steklu
Dr. Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota, Senčne figure Dušana Tršarja
Aleksander Bassin, muzejski svetnik in likovni kritik, Svetloba, subtilnost in slikovitost – kiparstvo malih dimenzij Dušana Tršarja
Kristina T. Simončič, kustodinja v Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki, Dušan Tršar, dela na papirju.
Dušan Tršar
Življenjska pot Dušana Tršarja se je začela 18. januarja 1937. Otroštvo je preživel v Planini pri Postojni, nato pa obiskoval Šolo za umetno obrt v Kropi, kjer se je med leti 1952 in 1955 učil kovaške obrti. Leta 1958 je pričel študij na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je svoj umetniški talent razvijal pri profesorjih Zdenku Kalinu in Frančišku Smerduju. Diplomiral je leta 1963 ter za svoje dosežke naslednje leto prejel Študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1966 je končal kiparsko specialko pri profesorju Borisu Kalinu. Dobro desetletje, med leti 1968 – 1979 je bil zaposlen kot likovni pedagog v Pionirskem domu v Ljubljani. Leta 1979 je začel službovanje na mestu docenta in predavatelja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani., med leti 1989 in 1991 pa je deloval kot dekan. Leta 1991 je postal redni profesor na oddelku za kiparstvo, kjer je predaval do svoje upokojitve leta 2006.
Dušan Tršar se je po koncu študija udeležil številnih kiparskih simpozijev, med njimi dveh Mednarodnih simpozije kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki (1972) in na Ravnah na Koroškem (1984). S štipendijo Prešernovega sklada je leta 1970 obiskal Italijo. V letih 1975 in 1976 je s štipendijo Moša Pijade in z udeležbo na v mednarodni izmenjavi obiskal tudi Francijo. Destinacije njegovih mnogih študijskih potovanj se raztezajo od Severne Afrike preko Evrope in Azije, vse do ZDA.
