Vpogled na dandanašnjo orientacijo na tej razstavi razkriva zanimivo enovitost, kar samo še potrjuje jasno in prepričljivo vlogo mlajšega umetniškega rodu oz. sodobnega koncepta, v katerem se lahko izživi plastika manjši dimenzij, enovitost, ki jo je seveda treba ugledati skozi optiko razvoja, kot ga doživlja tudi mala plastika v zadnjem desetletju. To je še vedno plastika z značajem ekspresivne arhetipike, ki ima svoje korenine v tradiciji tudi še figurativnega modernizma in ki je polna subjektivnih pomenskih prispodob; vzporedno s tem je potekala tudi obnova ali prenova geometrijskih tendenc, ki je imela svoj odmev, čeprav bolj redek in manj dosleden v posebnem obravnavanju avtonomnega kiparskega prostora.