V avtoportretih se skriva določen paradoks. Bolj ko se avtor ukvarja z osebno problematiko, bolj postajajo ti problemi splošni. Prav tako tudi pri nobeni ostali problematiki ne najdemo takih oscilacij kot ravno pri avtoportretih. Umetnikov obraz kot encefalograf se nam prikazuje v zelo širokem razponu; vse od grobega, prav ikonoklastičnega obračunavanja z lastno podobo, preko nežnega koketiranja, pa vse do neskritega narcističnega samopoveličevanja lastne podobe.