11. 4. 1985 – 12. 5. 1985

Izteka se drugo desetletje prisotnosti slikarja Franca Mesariča v slovenskem likovnem prostoru. Vsa ta leta, preživeta v Prekmurju – skrajnem koncu SV Slovenije, ki je v naši predstavnosti sinonim arhaičnosti, povezane z narečjem in pokrajino, so pustila v Mesaričevem delu neizbrisno sled. Tega ne moremo opredeliti formalno, saj bi obsodili umetnika na provincializem, temveč s specifičnim tujstvom v njegovem opusu. Odtujenost umetnika, ki je sam prerezl popkovino, ki je vezala njegove slikarske prednike na prekmursko ravnico, odseva na njegovih platnih in ga vedno znova žene v iskanje likovne ekspresije ter mu le za kratko obdobje dovoli, da uživa v čistem kolorizmu.

Meta Gabršek-Prosenc