Jože Ciuha

Jože Ciuha je bil rojen 26. aprila 1924 v Trbovljah. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1950, nakar se je pri prof. Slavku Pengovu izpopolnjeval na specialki za zidno slikarstvo.
Študijska potovanja so ga vodila v Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Švico, Italijo, Švedsko, Poljsko, Rusijo in Makedenijo, kjer se je srečal z bizantinsko dediščino, ki je močno vplivala na začetno obdobje njegove slikarske dejavnosti. V letih 1959 – 1961 je Ciuha preučeval budistično umetnost in filozofijo na rangunski univerzi. V tem času je obiskal še Indijo, Pakistan, Indonezijo, Tajsko in Kambodžo. Nekaj let kasneje (1964 – 1965) se je seznanjal z indijanskimi civilizacijami Južne Amerike. Doživetja in spoznanja z raznovrstnimi kulturami je Jože Ciuha opisal v dveh potopisih “Okameneli smehljaj” in “Pogovori s tišino”. Obenem je Ciuha napisal leposlovno knjigo za otroke, “Potovanje v deseto deželo”, ki je bila nagrajena z Levstikovo nagrado.
Del biografije Jožeta Ciuhe zajema tudi pedagoška dejavnost. V šestdesetih letih je Jože Ciuha poučeval likovno vzgojo na bežigrajski gimnaziji, v sedemdesetih letih je pet let vodil seminar za svobodno slikarstvo na Menarodni poletni akademiji v Salzburgu in kot gost predaval na Zahodni michiganski univerzi, dve leti je poučeval grafiko na mednarodni grafični šoli v Benetkah, dvakrat pa je predaval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Prvikrat v sedemdesetih letih leto dni kot asistent, drugič pa v osemdesetih letih poldrugo leto kot izredni profesor.