Mojca Smerdu je ena izmed najuglednejših kiparskih osebnosti – in sicer ne samo v Sloveniji. Njeno delo – z značajem in značilnostjo – je bilo opaženo, pozorno spremljano in hvaljeno. Po drugi strani se s svojimi jasnimi in preprostimi oblikami naslanja na globoko izkušnjo, ki semantizira tako skupno kot zasebno in posebno. Oblike Mojce Smerdu imajo nekaj starodavne in prvotne preprostosti, pa tudi moderne čistosti in ekonomičnosti. Kajti preprostost je ideal preteklega in njenega časa, ki se ne more izrabiti. Zaveda se, da Kronos jé vse razen oblik življenja, v njih je – beuysovsko povedano – antropološki smisel. Od samega začetka je bila v matriarhatu. Zemlja ji je bila vse.