Neznani Lojze Spacal. Slike in risbe
11. 10. 2001 – 2. 11. 2001
Razstava »Neznani Lojze Spacal« odkriva del njegovega manj znanega opusa, sebinsko vezanega prav na Slovensko Istro. Predstavljene risbe in slike na papirjum v poslednjem letu njegovega življenja naključno najdene na podstrešju njegovega tržaškega stanovanja, nam ponujajo tudi zgodovinski vpogled v mojstrovo najbolj raziskujoče obdobje, ko se je radikalno odmaknil od magičnega realizma, in popolnoma neobremenjen z aktualnimi evropskimi trendi ali z italijanskim metafizičnim slikarstvom ali z – v slovenskem prostoru uveljavljenim – socrealističnim slikarstvom, razvijal avtorsko prepoznavno likovno govorico. To je hkrati čas, ki je opredelil mojstrov celoten življenjski in ustvarjalni vitalizem: znani in preprost Picassov moto: »Ne iščem – najdem« mu postane edini moto in edina prava resnica na sicer vedno skrivnostni ustvarjalni poti.
Nives Marvin
Dela
Lojze Spacal
Lojze Spacal se rodi 15. Junija 1907 v Trstu. Oče mu umre pri štirih letih, zato se mora že pri enajstih preživljati sam. Hkrati konča tudi Ciril-Metodovo meščansko šolo. Pri dvaindvajsetih je zaradi protifašistične aktivnosti aretiran in interniran v južno Italijo, kjer se, po poslikavi krste za enko deklico, odloči za slikarsko in grafično pot. Maturo opravi na Umetnostnem liceju v Benetkah leta 1934 ter istega leta pridobi iz Rima dovoljenje za poučevanje risanja. V naslednjem letu že poučuje na strokovnih šolah v Trstu. Nadaljnji študij opravlja Umetniškem inštitutu za dekorativno umetnost v Monzi ter privatno še na Akademiji Brera v Milanu. Med drugo svetovno vojno je v letih 1942 in 1943 zaprt v taborišču Corropoli in od tam poslan v delavski bataljon v Forte dei Marmi. Po vojni se vrne v Trst, obnovi staro hišo v Piranu ter etnografsko uredi kraško domačijo v Škrbini pri Komenu. Kot umetnik je aktiven vse do smrti 6. maja 2000.
Vasja Nagy