Nikolaus Hipp je slikar, ki zna izraziti in poudariti značilnosti optičnih in psihofizičnih lastnosti posameznih pigmentov ter gibanja energij barvnih površin različnih specifičnih tež: modre in bele, prostorsko učinkujoče barve, rdeče telesne in strukturalne, črne svetlobno refleksne, zelene absorbirajoče in uravnoteženo delujoče, rumene destruktivne in morda še kakšne barve.

V odnosu med barvo in svetlobo gradi Hipp svoje atmosfersko slikarstvo s pomočjo intenzivnosti struktur, konstruktivne trdnosti in urejene arhitektonike geometriziranih form, ki zrcalijo poetični likovni prostor. Ta odraža slikarjevo osebno, avtorsko percepcijo videnja in razmerja do sveta.