V načinu, kako najmlajša generacija danes pristopa k likovnim problemom, je torej opazno dvoje: na eni strani upošteva tradicijo, vzore, modernistično polpreteklost, na drugi strani skuša uveljaviti pritajene razmejitve in razumevanje lastnih pozicij, lastne navzočnosti v razsežju zgodovinskega smisla. Gre za vztrajanje na dialoškem polju, za razumevanje dejavne zgodovine, zgodovinskega korelativa in za osebne poglede – Andrej Medved bi morda rekel – PREK ZAGRAD. Skratka, v njihovi zavesti je spoznanje, da morajo preteklost iz sedanjosti potisniti naprej, v predhajajoče. Nekaj takega je v zraku in se že dogaja na alikah, ki so jih podpisali Gregor Čeferin, Katerina Kalc, Mirijam Krašna in Aleksander Vukan.