Umik v zasebno. Erotična dela Draga Tršarja
8. 11. 2006 – 12. 12. 2006
Prvobitne družbe so motiviko spolnosti spoštovale, jo po božje častile, ker ohranja človeštvo. Samo naša civilizacija je zaradi poltičnega in verskega obvladovanja ljudskih množic vse, kar je v zvezi z njo, razglasila za nemoralno. Freud je to pojasnil: vsak impulz, naj bo zaveden ali nezaveden, ki ga pobudi telo in doseže razum, je spolen, in prav taki so tudi vsi človekovi nagoni, ki vodijo človekovo obnašanje. Cerkev in država sta to suplea potlačiti z močjo in represijo v imenu izvirnega greha, torej prav tistega akta, ki nadaljuje rod. Seveda se je ta potlačitev včasih manifestirala tudi v likovnih delih. Drago Tršar je eden redkih, ki se za vsiljeno moralo na tem, področju ne meni, z življenja polnim veseljem in užitkom ustvarja polnokrvne umetnine.
dr. Jure Mikuž
Tršarjeva erotična dela niso in nočejo biti provokativna. Umetnik je preveč moder in prevelik mojster, da bi ga zanimal senzacionalizem ali da bi ga zamikala zlahka pričakovana, pogojno-refleksna reakcija občinstva. V Tršarjevem erotičnem opusu gre za izrazito oseben svet, katerega pa – kar je velika redkost v sodobni umetnosti – ne poseljujejo travme in tesnobni občutki, ampak je ves sestavljen iz sproščenega joie de vivre. Niti takrat, ko odlitki spominjajo na posmrtne maske, niti takrat, ko je dejansko na enem odlitku omenjena smrt in nanj narisana gusarska zastava z lobanjo. Tršarjev svet pa, ne glede na popolno ignoriranje in ironiziranje smrti, ni površen. Izredno globok je ravno v vseh svojih radoživih razsežnostih, ki v zadnji konsekvenci najde svoj končni izraz v hvalnici življenju.
Robert Inhof
Drago Tršar
se je rodil v Planini pri Rakeku leta 1927. Leta 1944 je risal v Goršetovi risarski šoli in kiparil pri kiparju Borisu Kalinu – to ga je usmerilo v kiparstvo. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1951. Bil je učenec Borisa Kalina, Zdenka Kalina, Karla Putriha in Petra Lobode. Študij kiparske specialke je nadaljeval pri prof. Frančišku Smerduju. V sezoni 1956/1957 je bil prvi štipendist Prešernovega sklada v Italiji. Leta 1953 je bil edini kipar član “Skupine 53”, mladih moderno usmerjenih kiparjev. Pomemben preobrat v svojem kiparstvu je Drago Tršar napravil leta 1957 z množično pojmovano skulpturo. S problematiko plastike množic je Tršar izvirno vstopil v sočasno svetovno kiparstvo. Temu so sledila vabila na najpomembnejše svetovne razstave, Beneški bienale, Documento v Kasselu, Middelheim park v Antwerpnu in Gugenheim Museum v New Yorku. Leta 1960 postane asistent na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 1967 docent, leta 1941 izredni profesor, redni profesor pa leta 1978. Bil je predstojnik kiparskega oddelka. Leta 1969 je bil soustanovitelj “Grupe 69”. Leta 1991 je postal član slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg kiparstva se ukvarja tudi z risbo, grafiko in keramiko.
