Marjan Gumilar se v Galeriji Murska Sobota predstavlja s tretjo samostojno razstavo, katere jedro je slikarski cikel, nastal v zadnjih treh letih. Izrazit princip gradnje najnovejših Gumilarjevih slik je plastenje. Ta princip sicer v Gumilarjevem opusu srečamo pogosto, a v različnih pojavnih oblikah. V zgodnjih delih v obliki kolažiranja, nato v bogatem barvnem plastenju in granulaciji (slikarski cikel Anatomija barve), v prvem desetletju tretjega tisočletja pa npr. v obliki slikarsko-kiparskih objektov iz plastične folije iz serije Cuts. Tokrat se umetnik plastenja loteva s pomočjo perforiranih čipkastih tkanin, ki jih obarva in nato odtisne na platno. Končni učinek tako grajenih umetnin je – če v formalno plat vpletemo še osebno ikonografijo umetnika – izrazito sinestetičen. Umetnine gledalca povabijo k primarnemu, likovnemu odkrivanju ornamentalnega ritma in ga navdušujejo z iluzijo tkanine in njenimi transparencami, hkrati pa zaradi plastenja tančic razstava v vsebinskem smislu nagovarja v več možnih smereh. Čipkasta polja kot ostalina preteklega časa v gledalcu najpogosteje vzbujajo nostalgična občutja, hkrati pa diskretno uokvirjajo in zastirajo del umetnikovega notranjega sveta in občutenja.