MARUŠA ŠTIBELJ / SANJA AJDIŠEK / MILAN RIJAVEC
12. 6. – 22. 8. 2025
Galerija Murska Sobota (velika galerija)
Kustos razstave: Dr. Robert Inhof
MARUŠA ŠTIBELJ. Vse razpoke žalosti
Maruša Štibelj je umetnica, ki ustvarja predvsem v tehniki analognega in digitalnega kolaža, ki ga aplicira tudi na področje animacije, knjižnih podob, stenskega kolaža. Ob tem velja omeniti, da je M. Štibelj tudi pobudnica in umetniški vodja festivala Mednarodnega festivala sodobnega kolaža KAOS, ki se od leta 2018 odvija v Kranju. Njen primarni ustvarjalni interes velja ustvarjanju v tehniki kolaža, ki ji je zaradi izvirnosti pristopa prinesel širšo avtorsko prepoznavnost, kar nenazadnje dokazujeta tako impresiven seznam njenih samostojnih in skupinskih razstav kot tudi seznam priznanj in nagrad, ki jih je v relativno kratkem času prejela za svoje delo. Leta 2024 je sodelovala na skupinski razstavi Plastenja: kolaž in asemblaž v sodobni slovenski umetnosti v ljubljanski Cukrarni. Na pričujoči razstavi v Galeriji Murska Sobota se M. Štibelj predstavlja s tremi cikli: Kronično pozni (2018–2021), Melanholija pod površjem (2020–2024) in Objem žalovanja (2024–2025), ki so sedaj razstavljeni pod enotnim naslovom Vse razpoke žalosti.
Maruša Štibelj (1986, Kranj) Diplomirala je iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (Sporočilnost barve v filmu). Svoja dela razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. V letu 2018 je na Salonu lepih umetnosti v Parizu prejela nagrado žirije za delo Kronično pozni. Snov za kolaže išče v starih revijah in časopisih. Iz drobcev starih zgodb ustvarja nova razmerja, v katerih problematizira najrazličnejša vprašanja odnosov: med ljudmi, med spoloma, odnos družbe do posameznika in obratno – manipulativno močjo posameznika in njen vpliv. Nenehno poskuša širiti meje kolaža kot samozadostnega medija in pri tem ohranja originalni spekter barv, ki ga material poseduje. Je članica ZDSLU in Likovnega društva Kranj ter umetniški vodja festivala sodobnega kolaža KAOS. Umetnica živi in ustvarja v Kranju.
SANJA AJDIŠEK - SAJ. Objekti
Galerija Murska Sobota (mala galerija)
Kustodinja razstave: Irma Brodnjak Firbas
Sodobna umetniška keramika že dolgo presega zgolj uporabni vidik; ne osredotoča se le na estetske kvalitete, temveč vse bolj postaja nosilka idej. To velja tudi za likovni izraz kiparke Sanje Ajdišek, ujet v čipkastih teksturah nežnega porcelana. Belo zlato, kot so porcelan zaradi njegove redkosti in dragocenosti imenovali v 18. stoletju, je izjemno krhek in ranljiv material. Porcelan se izmika nadzoru, med pečenjem pogosto poči ali razpade, kar pa S. Ajdišek sprejema kot neizogiben del ustvarjalnega procesa. Te razpoke in lome dojema kot tihe zapise časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kot bi želela opomniti, da nič ni trajno in da je vse, kar ustvarimo, podvrženo propadu – še posebej, kadar delujemo v disonanci z naravo ali drug z drugim. Umetnica to ključno lastnost porcelana subtilno vpleta v atmosfero in izrazno moč razstavne postavitve v Galeriji Murska Sobota. (iz razstavne zloženke)
Sanja Ajdišek se je pred študijem kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani priučila izdelovanja godalnih instrumentov, kasneje pa se je ukvarjala z restavriranjem objektov kulturne dediščine. Od leta 2014 ustvarja s porcelanom. Svoja dela je predstavila na domačih in mednarodnih selekcioniranih razstavah, med drugim na Kitajskem, Japonskem, Tajvanu, v Španiji, Nemčiji in Švici.
MILAN RIJAVEC. Akvareli
Galerija Murska Sobota (balkon)
Kustos razstave: dr. Robert Inhof
V opusu Milana Rijavca (1922–2016) imajo akvareli prav posebno mesto. Rijavec je svoje akvarele ustvarjal kot povsem samostojna umetniška dela, za katera pa sam ni čutil nobene potrebe, da bi jih dosledno datiral, tako da so prenekateri njegovi akvareli ostali nedatirani in nepodpisani. V Rijavčevem opusu so ravno akvareli tisti segment, ki je najobsežnejši, kar nenazadnje kaže na umetnikovo posebno naklonjenost do te slikarske tehnike in z njegovim razumevanjem akvarela kot povsem samostojnega umetniškega izraza.
Milan Rijavec je gradil svoje akvarele predvsem na členjenju slikovnega polja v ploskve in na transparencah ali gostotah barvnih nanosov. Tako so na njegovih pokrajinah kakor tudi na njegovih tihožitjih vsi predmeti umetnikovega zanimanja spremenjeni v ploskve, ki medsebojno komunicirajo, tako da ustvarijo neko posebno harmonijo, v kateri predmeti prenehajo biti to, kar so, in postanejo reducirani vizualni znaki.
Milan Rijavec ( 1922, Bruna vas na Dolenjskem - 2018, Ljubljana). Prva leta je preživel v Krmelju, kjer je oče delal kot osebni šofer. Osnovno šolo je obiskoval v Šentjanžu na Dolenjskem. Leta 1933 se je vpisal v nižjo gimnazijo v Ljubljani. Leta 1937 se je vpisal na učiteljišče. Od tam je ohranil lepe spomine na profesorja Olafa Globočnika. V tem času je začel slikati akvarele. Prvi zgled jo dobil pri očetu, ki je bil tudi amaterski slikar. Na začetku vojne je bil v petem letniku učiteljišča. Jeseni 1941 so ga Italijani zasačili z letakom OF, ga zaprli, obsodili na dve leti zapora in poslali v Alessandrijo v Piemontu. Po prestani kazni se je leta 1943 vrnil v Ljubljano in kmalu nato odšel v Gubčevo brigado. V partizanih se je seznanil z Božidarjem Jakcem in Nikolajem Pirnatom, ki sta ga vzpodbujala k risanju. Po osvoboditvi je končal peti letnik učiteljišča in se vpisal na novoustanovljeno Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Študiral je pri profesorjih Francetu Miheliču, Nikolaju Pirnatu, Slavku Pengovu in Gabrijelu Stupici. Leta 1949 je diplomiral in jeseni nastopil službo likovnega pedagoga na a gimnaziji v Trbovljah. Po upokojitvi je lahko ves čas posvetil slikanju. Leta 1971 se je preselil v Ljubljano, kjer je živel do svoje smrti leta 2018. Leta 1979 je prejel Nagrado Prešernovega sklada.
-
- Maruša Štibelj
-
- Sanja Ajdišek
