NIKOLAJ BEER IN HERMAN GVARDJANČIČ: slike in risbe
25. 1. - 27. 3. 2024
kustos razstave: dr. Robert Inhof
Razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj.
"Nikolaj Beer in Herman Gvardjančič sta slikarja, ki sta v letu 2023 prejela Prešernovo nagrado. Herman Gvardjančič je dobil nagrado za življenjsko delo, Nikolaj Beer pa nagrado Prešernovega sklada. Slikarja izhajata iz povsem različnih geografskih, kulturnih, jezikovnih in osebnoizpovednih okolij. Skoraj bi lahko rekli, da med njima obstaja več razlik kot sorodnosti, hkrati pa se v svojem ustvarjanju na nek način dopolnjujeta, saj govorita isto, le da vsak na svoj način. Tako Beer kakor Gvardjančič slikata to, kar resnično poznata in čutita. Ne prisvajata si tujih občutenj. Njun glavni interes so pokrajine, gozdovi in polja. Pri Beeru je ta pokrajina Kükeč na Goričkem, pri Gvardjančiču pa okolica Škofje Loke. Čeprav gre za dva zelo raznolika kraja, si v ustvarjanju obeh slikarjev postaneta sorodna – predstavljata en in isti univerzalni, a nedoločljivi kraj, ki v delih obeh izraža svet nasploh. Slike in risbe obeh slikarjev izkazujejo popolno odsotnost kakršnihkoli sprenevedanj in koristoljubnega preračunavanja. Oba slikata predvsem iz svoje lastne notranje nuje – tako bi slikala tudi, če bi bilo njuno delo v širšem smislu povsem prezrto. Razstava slik in risb Nikolaja Beera in Hermana Gvardjančiča je torej dialog, ki ravno znotraj dialoškosti postane monolog."
dr. Robert Inhof (iz spremnega besedila)
Nikolaj Beer (foto: Jaka Gasar)
NIKOLAJ BEER (roj. 12. septembra 1945, Križevci v Prekmurju). Leta 1973 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Gabrielu Stupici. Že od vsega začetka se je ukvarjal s tehnikama oglje na papirju in olje na platnu. V osemdesetih letih je postal znan po oljnih platnih z »žarečimi poletnimi barvami« (Aleksander Bassin), na katerih je upodabljal pokrajino rodnega Goričkega, še posebej Kükeča. Prav Kükeč je njegov najznačilnejši motiv, ki ga strokovno obravnavajo številni umetnostni zgodovinarji in likovni kritiki. Ti med Beerove zglede prištevajo Vincenta van Gogha, Chaima Soutina, Franka Auerbacha in Leona Kossofa. Znotraj motiva Kükeča so postavljeni še drugi motivi kot so Saturni, človeške glave ali podobe obstrancev na sploh. Slika tudi v tehniki svinčnik na papirju. Na teh slikah so motivi podobni kot na oljnih slikah, zlasti Saturni in človeške glave. Nikolaj Beer je sodelavec in mentor številnih likovnih kolonij, v Sloveniji med drugim v Izlakah, ter do leta 2022 vodja slikarske kolonije Primož Trubar v Moravskih Toplicah. Likovne kolonije je vodil tudi sosednjih državah. Je redni sodelavec evangeličanskega verskega tiska. Grafično oblikuje naslovnice ter s svojimi upodobitvami dopolnjuje njegovo vsebino. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi veliko premijo v Szombathelyju leta 1989 in v Kranju leta 2004, ter dve nagradi za življenjsko delo (Zagorje ob Savi 1990, Murska Sobota 1993). Leta 2015 je prejel nagrado Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, leta 2023 pa nagrada Prešernovega sklada za cikel razstav Vračanje h koreninam (Celje, 2021), razstavo v galeriji Insula (Izola 2022) in razstavo Izbrana dela 1986 – 2021 (Kranj 2022). Živi in ustvarja v Izlakah.
Herman Gvardjančič (foto: Tomaž Skale)
HERMAN GVARDJANČIČ (roj. 21. oktobra 1943, Gorenja vas - Reteče) Leta 1968 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani., leta 1971 je na ALU končal specialko za slikarstvo pri prof. Zoranu Didku. Leta 1987 je postal docent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 je bil redni profesor in predstojnik oddelka za risanje in slikanje na ALUO v Ljubljani. Gvardjančič je predstavnik ekspresivne figuralike. V njegovih delih prevladuje temen kolorit in poudarjena ekspresija. Njegovo slikarstvo je uvrščeno med t.i. temni modernizem. Sicer pa ga prištevamo med slikarje modernizma in postmodernizma. Razstavlja tako doma kot v tujini. Priredil je več kot 76 samostojnih razstav. Za svoje delo je prejel številne nagrade (Groharjeva nagrada). Leta 1981 je prejel nagrado Prešernovega sklada za delo na razstavi Atelje leta 1980 v Likovne salonu Riharda Jakopiča. Leta 1990 je prejel Jakopičevo nagrado in leta 2023 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Živi in dela v svojem rojstnem kraju.
Galerija slik
-
- Galic_Pricakovanje-XXI-E, 1974, barvni lesorez, papir, 89,5 x 64,5 cm, stalna zbirka Galerije – Muzeja Lendava (foto: Bine Kovačič)
-
- Figure B, 1974, barvni lesorez, papir, 87 x 68 cm, stalna zbirka Galerije Murska Sobota 8foto: Dubravko Baumgartner)
-
- Iz ciklusa Metulj-X, 1979, barvni lesorez, papir, 97 x 63,5 cm, stalna zbirka Galerije – Muzeja Lendava (foto: Bine Kovačič)
-
- Ujeti metulj, 1979, barvni lesorez, papir, 94 x 63 cm, stalna zbirka Galerije – Muzeja Lendava, foto: Bine Kovačič
-
- Fosil_KOC_XXX, 1985, barvni lesorez, papir, 48 x 69,2 cm, stalna zbirka Galerije Murska Sobota (foto: Dubravko Baumgartner)
-
- Zapis XXXX, 1985, barvni lesorez, papir, 90 x 60 cm, stalna zbirka Galerije Murska Sobota, foto: Dubravko Baumgartner
-
- Nikolaj Beer
