Razstave

Vpogled na dandanašnjo orientacijo na tej razstavi razkriva zanimivo enovitost, kar samo še potrjuje jasno in prepričljivo vlogo mlajšega umetniškega rodu oz. sodobnega koncepta, v katerem se lahko izživi plastika manjši dimenzij, enovitost, ki jo je seveda treba ugledati skozi optiko razvoja, kot ga doživlja tudi mala plastika v zadnjem desetletju.

Jože Kološa-Kološ se je svojemu rojstnemu mestu oddolžil na najbolj prepričljiv in izrazen način: podobe propadajočega, izginjajočega in minljivega sveta, kakršnega je ujel v objektiv ustvarjalnega nemira, predstavljajo organsko enotnost njegovega umetniškega ustvarjanja.

»Intrografije« imenuje Gerda Wasmuth-Pohley svoje grafike. »Intrografije« so tudi njene risbe, ki – in v tem ni nobenega protislovja – po eni strani okrog človeka, okrog človeške figure omejujejo človeško obličje, po drugi strani pa razširjajo energetsko polje notranjih pomikanj, ustvarjajo spekter čutnih svetov, ki se ob vsem natančnem zaznavanju in notaciji vsakega posameznega giba zlivajo v občutek nejasnih zaznav.

Birsa se še naprej spretno izogiba sleherni agresivni potezi in ostaja liričen kot je bil v svojih starejših delih.