Razstave

Svet, ki ga ustvarja Marija Lucija Stupica, je svet nežnosti, pričakovanj, radosti in hkrati svet bolečine in strahu. Nevsiljivo sočutje in milina, ki prevevata njene ilustracije, nosita v sebi čustven naboj, ki pa se s svojo resnostjo izogne vsakemu sentimentalizmu.

Beer je v svojih rojstnih Križevcih na Goričkem slikal napise na pogreben kočije. Kot je bila navada v protestantskih krajih, je šlo za svetopisemske napise. Eden izmed njih je bil tudi napis: »Danes meni, jutri tebi.«

Heiligerjeva zavestna odločitev za fotografijo, se pravi za praktičen in mobilen umetniško ustvarjalen medij, mu danes, v času globalizacije, omogoča hitro in učinkovito komunikacijo s celotnim svetom, posebej s tistim izbranim kulturnozgodovinskim, sociološkim in geografko pogojenim ambientom, ki je napolnjen z intenzivno svetlobo in odraža nek poseben, za umetnika vabljiv kolorit.

Razstava »Neznani Lojze Spacal« odkriva del njegovega manj znanega opusa, sebinsko vezanega prav na Slovensko Istro.

Širina arhitektonske plastike – to je bila namreč razpisana tema v letu 2001 – se torej kaže zlasti v njeni samostojnosti (neodvisnosti, nevezanosti), predvsem pa v skladnosti in logiki notranjosti oziroma njene zgradbe, gradnje sploh, dalje v razmerju do prostora pa še posebej, kjer predpostavljamo njeno izrazito aktivno funkcijo.

V načinu, kako najmlajša generacija danes pristopa k likovnim problemom, je torej opazno dvoje: na eni strani upošteva tradicijo, vzore, modernistično polpreteklost, na drugi strani skuša uveljaviti pritajene razmejitve in razumevanje lastnih pozicij, lastne navzočnosti v razsežju zgodovinskega smisla.

Razstavljanje članov društva, tako individualno koz skupinsko, je najpomembnejše poslanstvo, s katerim lahko bogatimo kulturno ponudbo naše regije, saj hkrati ugotavljamo, da je prav domača likovna umetnost eden od ključnih promotorjev naše pokrajine, čeprav se žal samo ustvarjalci tega včasih premalo zavedamo.